Počitnice 2014
Bosna in Hercegovina ter Črna gora
Letos smo premišljevali, kam bi se odpravili po lanskem čudovitem dopustu na Korziki...V igri je bila Provansa, malo smo razmišljali o Siciliji in o večno popularni Dalmaciji, na koncu pa so nas prijatelji prepričevali, da se splača videti tudi Črno goro...In res, po nekaj dneh oklevanja in zbiranja informacij smo se odločili za slednjo...
Glede na to, da v tem delu bivše domovine še nismo bili in vprašanje, kdaj bomo spet šli, smo hoteli kar največ odnesti s tega potovanja..
Izbrali smo si ruto, ki nas je peljala preko Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, sicer ne najkrajšo, vendar pot, na kateri smo si lahko ogledali zanimivosti, ki jih prej še nismo videli..
Na pot smo se odpravili na deževni četrtek in v oblakih ter pršenju skoraj brez pravega postanka prevozili pot do Jasenovca. Tam smo se ustavili, da pogledamo spomenik-vrtnico v bivšem koncentracijskem taborišču
Spominski center sameva sredi košenih travnikov posejanih z balami sena, maketa taborišča ob robu pa nazorno pokaže razsežnost mehanizma za izkoriščanje in iztrebljanje...Celoten sistem taborišča je bil naravnan na delo v opekarni do iztrošenosti zapornikov, nekatere pa so že prej s splavom odpeljali v eksekucijo....Groza je, da se na osnovi izkušenj iz druge svetovne vojne nismo mogli naučiti dovolj o tem, kako živeti z različno mislečimi in ljudmi različnih ver in ras....Še sedaj se v naši ožji domovini in pa na področju bivše Jugoslavije pojavljajo diskvalifikacije in sovraštvo, ki lahko kaj hitro preraste v kaj hujšega...Betonska vrtnica na sredini tega parka spominja na to in opominja, da se taki dogodki ne bi ponovili...
Večji postanek smo si privoščili v Bosanskem brodu, kjer smo nato prestopili mejo med Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Mesto samo ne ponuja veliko, vseeno pa se je bilo vredno ustaviti in si ogledati staro mestno jedro s široko peš cono, obdano z lokalčki in pa ostanke stare mestne trdnjave, ki je žal v žalostnem, razpadajočem stanju. Vse kar so naši sosedje uspeli spraviti skupaj v tej trdnjavi, so opozorilne table, ki prepovedujejo dostop do objektov....
Po postanku smo se podali čez most v drugo, novo državo, ki je nastala po razpadu Jugoslavije....
Dolga kolona vozil in pa hiteči pešci in kolesarji, ki iz Bosne hitijo po nakupih v polne trgovine na drugi strani....No, po manj kot pol ure čakanja v koloni smo bili že v Bosni in Hercegovini....
Drugačen svet, kot smo ga navajeni v Sloveniji, vendar povsod prijazni ljudje, ki so nas kar malo čudno gledali, saj je bil avtomobil otovorjen s tremi kolesi in surfom na strehi...
Kmalu smo se pripeljali do Doboja in ugledali vso razsežnost posledic poplav, ki so pred dobrim mesecem pustošile v porečju reke Bosne. Ceste so še urejali, zato so bile na poti kar dolge kolone. Ob poti pa hiše z na široko odprtimi okni in vrati, da se čimprej izsušijo in omogočijo prebivalcem normalno življenje. Kasneje sem na televizijskih poročilih videl reportažo o državni pomoči za poplavljence...en mesec po katastrofi so ljudje v Doboju že dobili vavčerje za 5000 bosanskih mark....hvaležni so objemali predsednico vlade, ki jim je osebno izročala vavčerje...
Pot nas je vodila skozi Maglaj in Zenico, kjer se sicer nismo nič ustavljali..., čimprej smo hoteli priti do Sarajeva, mesta, ki je v zadnji vojni doživljalo najhujšo kalvarijo.
GPS navigacija je res pogruntavščina, na celi poti da Sarajeva in skozi mesto se nam enkrat ni zgodilo, da bi zašli ali ne bi vedeli kje smo....
Sarajevo
Opis:http://sl.wikipedia.org/wiki/Sarajevo
Prihod v mesto po cesti A1 ni ravno tekoč, na mestni vpadnici so bile dolge kolone zaradi del na mestni deteljici...kljub temu smo uspešno prekrižarili ovire in se znašli na glavni ulici, ki povezuje cel Sarajevo, Zmaja od Bosne, ki se nato nadaljuje v Obala Kulina bana. Naš cilj je bil Baščaršija, najbolj obiskani del Sarajeva in tudi turistom najbolj poznan...
Prihod v mesto po cesti A1 ni ravno tekoč, na mestni vpadnici so bile dolge kolone zaradi del na mestni deteljici...kljub temu smo uspešno prekrižarili ovire in se znašli na glavni ulici, ki povezuje cel Sarajevo, Zmaja od Bosne, ki se nato nadaljuje v Obala Kulina bana. Naš cilj je bil Baščaršija, najbolj obiskani del Sarajeva in tudi turistom najbolj poznan...
Strah, kam bom parkiral avto z mamljivo prtljago na strehi me je spremljal ves čas, pa sem potem uvidel, da popolnoma neupravičeno...parkirali smo ob glavni ulici, plačali parkirni listek in se nato peš odpravili v bližnjo Baščaršijo. Sprehod po ozkih uličicah, ki so posejane s trgovinicami, kavarnicami in čevapdžinicami je svojstveno doživetje,ki ga moraš izkusiti, če si v Sarajevu.
No, po nakupu spominkov in dobrem poznem kosilu v obliki banjaluških in sarajevskih čevapčičev s kajmakom, lepinjo in zelenjavo smo zapustili mestno jedro in se odpravili na obrobje mesta iskat prenočišče. Ni ga bilo težko najti, že prvi poskus se je izkazal za zadetek, za 40 EUR smo dobili prenočišče za tri z zajtrkom....
No, po nakupu spominkov in dobrem poznem kosilu v obliki banjaluških in sarajevskih čevapčičev s kajmakom, lepinjo in zelenjavo smo zapustili mestno jedro in se odpravili na obrobje mesta iskat prenočišče. Ni ga bilo težko najti, že prvi poskus se je izkazal za zadetek, za 40 EUR smo dobili prenočišče za tri z zajtrkom....
Spodobna namestitev, prijazno osebje, eno pivičko in kaj hitro smo se spravili spat, saj smo bili utrujeni od več kot 600 km dolge poti in raziskovanja mesta....
Naslednje jutro smo po obilnem zajtrku odrinili novemu dnevu naproti...
Pot nas je vodila mimo Trnovega in Dobropolja do Broda na Drini, kjer se je pot prilepila ob reko in nas tako vodila proti Šćepan polju. To je bila dejansko pot, preozka za srečanje dveh avtomobilov, tako, da smo ob srečanjih z drugimi vozili iskali primerna mesta za mimohod...Mejni prehod v Črno goro leži ob sotočju Pive in Tare, ki sta cilj večine avanture željnih raftarjev. Na meji nas je črnogorski policaj vljudno poslal na parkirno mesto in nas pustil čakati več kot pet minut....Kaj je vzrok?....Ja, potrebno je bilo preveriti pravilnost podatkov v potnih listih, pa so internetne zveze in podatkovne baze včasih muhasti in ne posredujejo podatkov v tako vukojebino....morali smo počakati, da je korenjak z mobitelom odšel malo niže , poiskal signal in preveril naše podatke...
Nato pa vožnja ob Pivskem jezeru, prelepi razgledi , nevarne ceste, padajoče kamenje,...vse se zlije v dogodivščino, ki si jo zapomniš...
Cesta se dobesedno zajeda v skalo, kjer ni bilo prostora, so v skalo izsekali predore...
Ustavili smo se v Plužinah, da se osvežimo ob pijači v bifeju ob obali jezera in tam smo srečali Ljubljančane, ki so se vračali iz Albanije. Ob kramljanju smo izvedeli veliko uporabnih informacij o dopustu v Albaniji, sonarodnjaki pa so nam priporočili tudi vožnjo čez Durmitor, menda je krasno.....
Ker je Milena że prej navijala za Durmitor, smo se kar hitro odločili za spremembo prvotno načrtovane trase in skrenili s poti na vožnjo čez durmitorsko višavje....
Durmitor
Spet ozke gorske ceste, sicer asfaltirane, toda nezavarovane in nevarne...., ampak vse so odtehtali lepi razgledi in krasna panorama planine..
Ko smo se ustavili za kratek počitek, nam je iz bližnje hiše pritekla v pozdrav gospa s steklenico borovničevega soka v roki..ravno včeraj ga je naredila, dajte poskusite, za dobrodošlico, ker ste se ustavili tukaj pri nas...
Ko smo se ustavili za kratek počitek, nam je iz bližnje hiše pritekla v pozdrav gospa s steklenico borovničevega soka v roki..ravno včeraj ga je naredila, dajte poskusite, za dobrodošlico, ker ste se ustavili tukaj pri nas...
Pove, da je poročena v Beogradu, nečake ima v Ljubljani, vsako leto pa se vrača sem v rojstni kraj, kjer uživa v naravi in miru....povabila me je v skromno hišo njenih staršev, kjer vkuhava sokove, marmelade in pripravlja dobrote za sebe in prodajo...Kupil sem liter prvovrstne slivovke, za spomin in okušanje....
Nato pa naprej proti Žabljaku, spet ozke ceste, neprijazno vreme, vendar smo kljub vsemu srečno zvozili planino in se priključili na novozgrajeno magistralo, ki nas je popeljala do Podgorice.....
Podgorica
Opis:http://sl.wikipedia.org/wiki/Podgorica
Glavno mesto Črne gore, bivši Titograd, se razprostira pod hribovjem Durmitorja. Naredili smo kratko križarjenje po mestnih ulicah in se ustavili v centru mesta za kratek postanek in osvežitev..
Glavno mesto Črne gore, bivši Titograd, se razprostira pod hribovjem Durmitorja. Naredili smo kratko križarjenje po mestnih ulicah in se ustavili v centru mesta za kratek postanek in osvežitev..
Zdi pa se mi, da je to mesto brez duše, nismo videli pravega centra mesta, največ ljudi je bilo okoli nakupovalnega središča. Kot zgleda, so nakupovalni centri res prevzeli vlogo mest za druženje, kominikacijo in zabavo....
Brez velikih občutkov in spominov smo se odpeljali naprej do Cetinja.
Cetinje
Opis:http://sl.wikipedia.org/wiki/Cetinje
Nekdanje knežje mesto z bogato zgodovino nas je pričakalo v popoldanskem soncu, ki je kukalo čez oblake. Parkirali smo na velikem parkirišču ob robu mesta in se podali na ogled znamenitosti. Ogledali smo si cerkev iz 15.stoletja in samostan iz 18.stoletja. V samostanu so ravno potekale molitve, zato nas je menih na vhodu najprej vprašal od kje smo, nas sicer spustil noter, toda strogo odsvetoval fotografiranje...
Nekdanje knežje mesto z bogato zgodovino nas je pričakalo v popoldanskem soncu, ki je kukalo čez oblake. Parkirali smo na velikem parkirišču ob robu mesta in se podali na ogled znamenitosti. Ogledali smo si cerkev iz 15.stoletja in samostan iz 18.stoletja. V samostanu so ravno potekale molitve, zato nas je menih na vhodu najprej vprašal od kje smo, nas sicer spustil noter, toda strogo odsvetoval fotografiranje...
Za spominek smo si kupili mini ikone in že nadaljevali pot proti Budvi...
Budva
Budva:http://sl.wikipedia.org/wiki/Budva
Budvo smo si izbrali kot kraj za prenočevanje, apartmaja res ni bilo težko dobiti. Stanovanje tik ob glavni ulici, varovano parkirišče ob Slovenski plaži, kaj več za eno noč res ne potrebuješ...
Budvo smo si izbrali kot kraj za prenočevanje, apartmaja res ni bilo težko dobiti. Stanovanje tik ob glavni ulici, varovano parkirišče ob Slovenski plaži, kaj več za eno noč res ne potrebuješ...
Naslednje jutro smo pred odhodom zavili še v stari del mesta na kavico in ogled starega mestnega jedra
Skadarsko jezero
Opis:http://sl.wikipedia.org/wiki/Skadarsko_jezero
Morali smo si ogledati tudi največje jezero na Balkanu...iz Budve po vijugavih gorskih cestah do jezera prideš v slabi uri,...pogled na veliko vodno površino med hribi pa je res veličasten..jezero je dolgo 48 km in široko 14 km....ime ima po mestu Shkoder na albanski strani...Ustavili smo se ob turistični točki na drugi strani mostu, ki smo ga prečkali, pogledali v trgovinico s črnogorskimi vini in spominki, naredili par fotografij in se podali nazaj proti morski obali. Vmes smo se ustavili še v vasici Virpazar, ki je pravo izhodišče za izlete ob jezeru ali vožnjo z ladjico po jezeru...
Morali smo si ogledati tudi največje jezero na Balkanu...iz Budve po vijugavih gorskih cestah do jezera prideš v slabi uri,...pogled na veliko vodno površino med hribi pa je res veličasten..jezero je dolgo 48 km in široko 14 km....ime ima po mestu Shkoder na albanski strani...Ustavili smo se ob turistični točki na drugi strani mostu, ki smo ga prečkali, pogledali v trgovinico s črnogorskimi vini in spominki, naredili par fotografij in se podali nazaj proti morski obali. Vmes smo se ustavili še v vasici Virpazar, ki je pravo izhodišče za izlete ob jezeru ali vožnjo z ladjico po jezeru...
Pravo Skadarsko jezero pa s doživeli čez nekaj dni, ko smo se vračali iz Skadra po ozkih gorskih poteh ob jezeru in videli prekrasne panorame. Na trenutke me je bilo kar strah, kajti cesta se dejansko vije strmo v breg ali navzdol, vpeta ob vzpetino, večinoma brez zaščit in preozka za srečanje dveh vozil....Virpazar je bil spet nekako iztočnica, saj smo se v tej vasici spustili iz strmih in ozkih hribovskih poti nazaj v dolino.... Tokrat smo se ustavili tudi v lokalni restavraciji, kjer smo se za majhen denar kar dobro najedli lokalnih specialitet.
Bar
Opis:http://sh.wikipedia.org/wiki/Bar,_Crna_Gora
Na poti proti končnemu cilju smo naredili kratek postanek v Baru, ki sprva naredi vtis pristaniškega mesta, kmalu pa ugotoviš, da ima tudi zgodovinske korenine in znamenitosti, ki si jih splača ogledati.
Na poti proti končnemu cilju smo naredili kratek postanek v Baru, ki sprva naredi vtis pristaniškega mesta, kmalu pa ugotoviš, da ima tudi zgodovinske korenine in znamenitosti, ki si jih splača ogledati.
Res ogleda vredne so razvaline starega mesta za obzidjem trdnjave, ki se razprostirajo pod planino, ki bdi nad krajem...
Žal je od razvalin po zadnjem potresu ostalo še manj...vidi se, da so se pred časom trudili z rekonstrukcijo, toda razvaline že spet znova propadajo in že izvedeni popravki propadajo z njimi....
V cervici Sv.Janeza Krstnika, znotraj obzidja trdnjave starejši moški razlaga zgodovino cerkvice in prodaja sveče,..za skromen zaslužek...beseda je dala besedo in kmalu smo izvedeli, da je služil vojsko v Sloveniji, v Vipavi in pozna skoraj celo Primorsko....Vesel je bil snidenja s Slovenci in kar ni nas pustil naprej...No, ko smo kupili svečko in jo prižgali za naše zdravje, smo se poslovili in odšli naprej raziskovat razvaline...
Trdnjava je bila dejansko nezavzetna, z vseh strani obdana s strmimi skalami, kar sem res dobro videl čez nekaj dni, ko sem se s kolesom vozil pod obzidjem.
Spodaj po starim mestom pa je novi Bar, razprostira se od luke, do modernega naselja, ki ga ob obali zaključuje plaža, ki se raprostira na več kilometrih obale...
Mesto samo je prekrito z lokali in trgovinicami, ne vem pa, če uspejo vsi zaslužiti za preživetje....
Potreboval sem nova očala in dobil sem jih v pol ure po pregledu, jasno sem si izbral okvir, ki mi je bil všeč, vse skupaj pa me je stalo 55 EUR, kar je bistveno manj kot pri nas....
Pogled na luko običajno pokaže stanje gospodarstva, oziroma nakaže obseg trgovanja države....če bi sodili po tem, bi rekel, da Črna gora ne stoji ravno najbolje,....luka prazna, potniški terminal sameva....
V luki sameva tudi nekaj vojnih ladij in reprezentančna jahta bivše mornarice JLA ,vse rjavo, bo šlo počasi za staro železje...
Utjeha - apartmani Oliva
Opis:http://www.oliva.co.me/
Apartma smo si rezervirali že v spomladanskem obdobju, našel sem ga preko interneta, kje pa drugje...
Apartma smo si rezervirali že v spomladanskem obdobju, našel sem ga preko interneta, kje pa drugje...
Lokacija tik ob morju, plaža instant, z obveznimi plačljivimi ležalniki, voda čista, vendar zaliv stisnjen med skalovje, oskrba primerna z množico trgovinic in lokalov..., no ja deset dni bomo že preživeli tu....Našli smo si svoje mesto izven urejenih plaž, med skalovjem, v miru in ob čisti vodi.
Večino časa pa smo preživeli v prijetni senci na terasi apartmaja , obkroženi s stoletnimi olivami. Če se nam je zahotelo morja, smo skočili na plažo nekaj metrov stran, sonce pa smo našli na ravni strehi objekta, kjer smo lahko tudi poležali...
Z Mileno sva tudi kolesarila, ampak nisva pretiravala, ker so klanci res hudi. Ena večja tura, pa nekaj lažjih voženj sem ter tja.....Pravega vetra za surf ni bilo, tako, da smo kramo na strehi vozili s seboj brez veze, oziroma je nismo polno izkoristili....Ampak dopust je dopust, važno, da si napolniš baterije in malo odklopiš od vsakdana... In to nam je uspelo...
Skadar/Albanija
Opis:http://sl.wikipedia.org/wiki/Skadar
Ker smo bili zelo blizu albanske meje, smo rekli, da bi bilo škoda, če ne bi videli tudi albanske strani in tako smo se podali čez mejo, do Skadra.
Ker smo bili zelo blizu albanske meje, smo rekli, da bi bilo škoda, če ne bi videli tudi albanske strani in tako smo se podali čez mejo, do Skadra.
Ozke in luknjaste ceste so se skozi redke vasi prebile do doline, kjer ob Skadarskem jezeru leži večje albansko mesto Skadar (Shkoder), po katerem se jezero tudi imenuje.... Edina izkušnja iz mesta, ki mi bo res ostala v spominu, je promet...hupanje, pravilo močnejšega, izredna gneča, toda vse se odvija..., malo previdnosti in jajc potrebuješ, da se prebiješ čez gužvo...
Hoteli smo se popeljati ob obali jezera, vendar je cesta tako razrita, da sem obrnil in se namenil nazaj čez mejo, kjer smo nato zavili na cesto ob Skadarskem jezeru.
Toda tudi tu ni bila vožnja taka, kot smo je navajeni v Sloveniji ali Evropi....Ozka gorska cesta s prehodi ob vrhovih neštetih vzpetin, ki se podaja po dolinah nazaj v naslednji hrib...prostora ni bilo za dva avtomobila, tudi izogibališč ni bilo na pretek.... In tako smo po več kot 40 kilometrih vijug, nezaščitenih ožin in tesnih srečanj z nasproti vozečimi vozili končno srečno zaključili to avanturo v Virpazarju.
Ulcinj
Opis:http://en.wikipedia.org/wiki/Ulcinj
Najprej sem se podal do Ulcinja s kolesom in ga tisto jutro tudi dober del prevozil, kasneje pa smo se odpravili tja tudi vsi skupaj z avtom.
Najprej sem se podal do Ulcinja s kolesom in ga tisto jutro tudi dober del prevozil, kasneje pa smo se odpravili tja tudi vsi skupaj z avtom.
Mesto je pravi turistični čebelnjak, napolnjen z malimi prodajalnami in bifejčki, picerijami in restavracijami. Povzpeli smo se do stare trdnjave na skalnati gmoto nad mestom, ki skriva malo in prijetno naselbino, ki še diha in postreže obiskovalcu s prijetnimi panoramami in dobrimi restavracijami. Privoščili smo si tudi krasno ribjo večerjo, za pristojno ceno, malo drugače kot na Hrvaškem.....
Za pot proti domu smo si izbrali drugo traso, najprej ob črnogorski obali, pa nato ob hrvaški do izliva Neretve v morje, nato pa smo zavili na celino in si ogledali še nekaj mest v Bosni in Hercegovini.
Ston
Opis:http://sl.wikipedia.org/wiki/Ston
V Stonu smo Mengšani že kar domači, saj je tam že dolga leta poročena naša nekdanja sokrajanka Teja. Poleg tega pa nas vežejo tudi prijateljske vezi z godbeniki iz Stona. Srečanje je bilo prisrčno kar veliko smo si imeli za povedati od časov, ko smo se zadnjič videli...
V Stonu smo Mengšani že kar domači, saj je tam že dolga leta poročena naša nekdanja sokrajanka Teja. Poleg tega pa nas vežejo tudi prijateljske vezi z godbeniki iz Stona. Srečanje je bilo prisrčno kar veliko smo si imeli za povedati od časov, ko smo se zadnjič videli...
Mostar
Opis: http://mojsvet.info/naslovnica/mostar-znamenito-mesto-na-neretvi/
Sprehod po starem mestnem jedru, čez znameniti most in na drugi strani obisk čevabdžinice je res doživetje, ki ga tudi močen naliv ni pokvaril...
Sprehod po starem mestnem jedru, čez znameniti most in na drugi strani obisk čevabdžinice je res doživetje, ki ga tudi močen naliv ni pokvaril...
Jajce
Opis:http://sl.wikipedia.org/wiki/Jajce,_Bosna
Tu se vidi, da je bilo mesto popularno samo v časih skupne Juge, sedaj zadeva propada, turistov je samo za vzorec..Kljub temu je pogled na znamenite slapove lep in tudi sprehod po starem mestnem jedru pokaže kar nekaj ogleda vrednih detajlov...
Tu se vidi, da je bilo mesto popularno samo v časih skupne Juge, sedaj zadeva propada, turistov je samo za vzorec..Kljub temu je pogled na znamenite slapove lep in tudi sprehod po starem mestnem jedru pokaže kar nekaj ogleda vrednih detajlov...
Že pozno popoldan smo se pripeljali do Banjaluke. Prvotni načrt ej bil ogled mesta in prenočevanje, vendar smo se zaradi dežja odločili, da potegnemo kar do doma in tako pridemo nekje do polnoči do domače postelje.
Zanimivost, ki se nam je dogodila na novem avtocestnem odsekuu iz Banjluke proti hrvaški meji , je bila dirka dveh bosanskih nadobudnežev v dobrih avtomobilih, ki sta kar padla mimo nas, pa že mi smo vozili ca.120 km/h....
Dvojno prehitevanje, oden od obeh po odstavnem pasu, si lahko ogledaš na:
Zanimivost, ki se nam je dogodila na novem avtocestnem odsekuu iz Banjluke proti hrvaški meji , je bila dirka dveh bosanskih nadobudnežev v dobrih avtomobilih, ki sta kar padla mimo nas, pa že mi smo vozili ca.120 km/h....
Dvojno prehitevanje, oden od obeh po odstavnem pasu, si lahko ogledaš na:
