Počitnice na Santoriniju
Odhod
Odhod z letališča na Brniku, do kamor naju je zategnil sin Grega, družbo pa sta nama delala vnučka. Zadnji hip sem opazil moj Swiss army nož v ročni prtljagi in ga odnesel na Sixt, da ga pošljejo Gregorju. Sprejem v poslovalnici agencije, prevzem dokumentov in nato let proti Grčiji. Najprej smo pristali na Kreti, izkrcali in vkrcali potnike na tem letališču, nato pa po kratkem letu pristali na Santoriniju..letalo je polno odletelo nazaj v Slovenijo, mi pa s kovčki na bus, ki nas je razvozil po hotelih. Sreča, da je letališče blizu kraja Kamari, kjer sva imela rezerviran hotel, kaj hotel, hotelček, v prvi vrsti do morja..
Izlet s skuterjem po otoku;
Megalochori, Acrotiri, Emporio, Perissa, Pyrgos, Mt.Profitis Ilias
Pri lokalnem ponudniku sva najela skuter in se zjutraj odpravila na pot po južnem delu otoka. Prvi metri in prilagajanje na novo prevozno sredstvo so bili kar zabavni....
Najin cilj je bil ogled izkopanin v vasi Akrotiri. Vmes sva se ustavila v tipični otoški vasici Megalochori. Majhna vasica obstaja tam že od 17. stoletja, obdana pa je z mnogimi vinogradi. Milena je poslikala vaško godbo na vaji, ko je vadila eno njihovo, počasno melanhonično melodijo.
Spust od cerkve v vasico, hiter ogled in nato nadaljevanje poti v vinarno Santo wine winery, kjer sva si privoščila bogato pokušino njihovega izbora vin. Ob pokušanju vin, grizljanjem oliv, sira in popečenega kruhka z namazi sva uživala prekrasen pogled na kaldero z otočki ter naselji Fira in Oia, posejani visoko na vrhu klifov otoka. Sva rekla, da se bova vrnila, ampak z busom ali taksijem, da si privoščiva pokušino 18 sort vina.....
Od tam sva odbrzela proti izkopaninam vasice Akrotiri. Staro antično mesto je bilo večkrat poškodovano v potresih, v 17. stoletju pred našim štetjem pa so ga meščani na hitro zapustili, da bi ubežali izbruhu vulkana, ki je nato mesto res prekril s plastjo pepela. Izkopavanja še potekajo, vse izkopanine pa so zaščitene s streho in urejenim dostopom. Zanimivo je, da med izkopavanjem niso našli okostij ali vrednejših predmetov, ker so meščani vse vzeli s seboj, ko so še pravočasno bežali pred vulkanskim izbruhom.
Akrotiriju rečejo tudi grški Pompeji, ker je na podoben način prekrit s pepelom in so pod njm izredno ohranjeni ostanki mesta iz pozne bronaste dobe.
Najdbe so shranjene v muzeju v Atenah in Firi, zato bo treba v Firo,ki je na otoku, da si ogledava tudi te znamenitosti.
Nekatere teorije Akrotiri, oziroma Santorini povezujejo z legendo o Atlantidi, toda trdnih dokazov o tem ni....
Naslednja znamenitost Akrotirija je Red beach-rdeča plaža, do katere je najvarnejši dostop z morja. Midva sva šla sicer po peš poti, ki pa je zadnji del nevarna zaradi krušljivega kamenja. S plaže sva se nato po vijugastih in razgibanih cestah odpeljala še do svetilnika na najbolj južni točki otoka, kjer je prekrasen razgled s klifov proti morju in bližnjim otokom..
Na povratku sve se na poti proti Pyrgosu ustavila v lepi vasici Emporio. Sprehodi po ozkih labirintnih uličicah so prav čudoviti. V preteklosti so imeli ti labirinti nalogo zadržati osvajalske pohode gusarjev, ki se se vrstili v teh krajih.
Nekaj kilometrov naprej iz Emporija je Perissa, ena od vasic, ki se ponašajo z dolgimi črnimi plažami in obilico lokalčkov ob njih.
Po pivu v enem od teh barčkov ob obali sva nadaljevala pot proti vasici Pyrgos,ki sameva na vrhu večjega hriba na tem delu otoka. Še ena od čarobnih vasic z belo prepleskanimi hiškami in modrimi kupolami, ki te res očara, ko hodiš po njej.
Zadnji cilj je bil najvišji hrib na otoku Mt.Profitis Ilias, od
koder so krasni razgledi na vse strani in kjer dobiš občutek o
razgibanosti pa tudi majhnosti otočka Santorini. Do samostana na tem
hribu nisva hodila, ker je po informacijah vodičke zaprt za javnost.
S
hriba sva se še spustila do najinega hotela v Vasici Kamari, si
privoščila dobro ribjo ploščo, nato pa prijetno utrujena zaspala.
Izlet z ladjico; Nea Kameni, Thirasia
Avtobus nas je zjutraj iz Kamarija prepeljal do največjega pristanišča na otoku, ki se imenuje Ormos Athinios. Od tam smo se z ladjo King Thira odpravili na raziskovanje kaldere in otočkov.
Skupina otokov Santorini, Thiria, Thirasia in Aspronissi je ostanek velike vulkanske eksplozije, ki se je v teh krajih zgodila pred 3600 leti.
V kalderi zaliti z morjem, ki jo obdajajo našteti otoki, kraljuje otoček Nea Kameni, družbo pa mu dela še manjši in starejši Palea Kameni.
Otoček je del vulkana, ki sicer miruje, videti pa je nekatere znake podzemne aktivnosti. Predvsem vroče žveplove pare, ki izhajajo iz razpok ne otočku, dajejo vedeti,da se spodaj še vedno dogaja.....
Nea Kameni je bil tudi prvi cilj izleta z ladjico, ki sva se ga udeležila ta dan. Otoček za katerega velja, da je ena najmlajših vulkanskih tvorb v vzhodnem Sredozemlju, je nastal z vulkanskimi izbruhi pred 430 in pa 50 leti, ko je bil zadnji izbruh.
Detajli, ki jih opaziš šele, ko se z ladjico pripelješ v bližino otočka, kažejo na moč erupcij ko je nastajal... Vulkansko kamenje razmetano povsod, živega rastlinja skoraj ni, razen nekaj trdoživih osatov.... Zalivčki obarvani rumenozeleno dajejo vedeti, da je tam vir žvepla...po ogledu otoka smo se v enem takih zalivčkov tudi okopali. Voda smrdi po gnilih jajcih (vodikov sulfid), temperatura vode pa se v pasovih povzpne tudi do 40 stopinj....
Po kopanju je sledil hiter skok do otoka Thirasia, kjer smo se zasidrali za kopanje in kosilo.
Z Mileno sva se odpravila po strmih stopnicah na vrh otoka in nato tam v domači gostilni uživala lep razgled ter se podprla z grško solato in pijačo.
Vračanje do pristanišča na Santoriniju, kjer nas je čakal avtobus, je hitro minilo in kmalu smo bili spet v domačem hotelu.
Messaria, Santa Wine Winery
Dopoldan sva preživela na plaži, popoldan pa sva si rekla, da se greva malo potepat..
Z avtobusom do Messarie, ogled vasice, kosilo v vaški oštariji, nato pa sva se odločila, da greva še enkrat v Santa Wine Winery na pokušino vin.
Z avtobusom sva se hitro pripeljala do cilja, nato pa uživala v dobrih vinih, živi glasbi in sončnem zanodu.
Povratek nazaj spet z busom, malo hladno je bilo, ampak smo zdržal....
Izlet v Firo in Oio
Po dopoldanskem kopanju in lenarjenju sva se popoldan z lokalnim avtobusom odpravila na izlet najprej v Firo in nato še v Oio. Fira je največje mesto na otoku in vrvi od turistov.
Ogled cerkvic in uličic je hitro minil in po dobrem kosilu v vaški oštariji smo že brzeli naprej proti Oii, za katero pravijo da je najlepše mesto na otoku. Nekaj lepih slik, sprehod po ozkih uličicah in popoldne je hitro minilo.
Starodavna Thyra
Po izbruhu vulkana v 17. Stoletju pred našim štetjem, je bil otok dolgo časa nenaseljen. V začetku 8.stoletja pred našim štetjem, pa so ga ponovno naselili Dorski kolonisti iz Sparte, ki jih je vodil kralj Theras, po katerem so tudi poimenovali mesto in otok. Otok je svoje ime Santorini dobil šele v časih, ko so si ga lastili Benečani in ga poimenovali po Sveti Ireni...
Stara naselbina je locirana na eni najvišjih vzpetin na otoku, s katere je lep pogled na sedanji Kamari in Perisso.
Po zajtrku sva z Mileno peš krenila po vzpetini iz Kamarija proti staremu mestu in ga po slabe tričetrt ure hoje tudi dosegla. Sprehod med starimi mestnimi uličicami in ostanki hiš te z malo domišljije popelje v čase, ko je bilo mesto res še naseljeno.
Sledil je spust do Perisse, kjer sva po pijači hotela najti prevoz s čolnom nazaj v Kamari,vendar ga žal ni bilo, tako, da sva uporabila dobre avtobusne povezave in preko Fire dokaj hitro prispela v najino izhodišče...
Po dobri pici in pivu se nama je prileglo kopanje v valovitem morju, ki nama je spral prah s kože, zvečer pa sva ob sprehodu po mestu naletela na gostilno z živo muziko in tam obsedela za debeli uri ter ob vinčku uživala v grški glasbi in plesih...
Počitek na plaži, Fira
Dopoldan plaža, popoldan pa skok do Fire, pijača na terasi v Firi, najdražja do takrat, nato pa večerja v Kamariju, dobra ribja plošča, pa sladica, poplaknjena z vinčkom in evo, konec dopusta...no naslednji dan imamo zaradi kasnega odhoda čarterskega leta še en podarjen dan, v glavnem bomo na plaži, z mislimi pa že doma......
Zadnji dan; izležavanje na plaži, čakanje na povratek domov...
POVZETEK
Čaroben otok s svojimi barvitimi vasicami res naredi vtis, lepo je bilo, vendar pa:
-muzeji odprti samo do 15.ure... Se pravi, Grki oddelajo 8 ur, potem pa , jeb.. ga....
-toaletnega papirja ne smeš metati v školjko, se lahko zamaši.... Halo?
-topla voda je, tople vode ni....
-voda iz vodovoda ni pitna, hotel se ne spomni, da bi ustekleničeno vodo dal gostom
brezplačno, kot je to slučaj v Turčiji, Egiptu, Kubi,.....
-na plaži ni enega javnega stranišča, za ležalnike pa znajo kasirat...
-kitajčki s svojim ponujanjem masažnih storitev na plaži so že prav moteči
-kamorkoli pogledaš, trume kitajskih turistov, to ni res...
-evropski projekti (evropska sredstva) označeni samo s tablami z grškimi napisi...
-ceste ozke, slabe, polne štirikolesnikov in skuterjev z veliko turisti-vozniki z vprašljivimi znanji in sposobnostmi vožnje
Drugače pa:
-prijazni ljudje
-dobra hrana, v restavracijah cenejša kot na Hrvaškem
-lepe plaže, brez gliserjev in skuterjev
-možnosti ogledov znamenitosti, izleti
Enotedenski dopust je za ta otok ravno pravšnja varianta, če seveda nisi fan poležavanja na plaži, v tem primeru se verjetno priležejo tudi daljše počitnice.
