Kolesarjenje Apulija, Italija April 2023

 

KOLESARJENJE PO APULIJI, April/Maj 2023

Za letošnje počitnice smo si z Mileno ter prijateljema Silvo in Matevžem izbrali kolesarjenje po Apuliji, Italijani ji pravijo Puglia. To je pokrajina na skrajnem jugu italijanskega škornja, znana po lepih pokrajinah in  belih mestih, posejanih po hribčkih in ob obali. Priprave na pot so terjale kar nekaj časa, pri meni z izdelavo intinerarja, pri Matevžu pa z izdelavo nosilca za kolesa, ki smo ga vstavili v avtomobilsko prikolico. Na potovanje smo se namreč odpravljali z enim avtom in zaprto prikolico, ki vsaj malo zadrži radovedne poglede na draga kolesa, spravljena na njej.

Načrt potovanja po etapah sem izdelal v internetni aplikaciji Outdooractive, kjer najprej pripraviš načrt poti,  nato pa nasnameš traso v aplikacijo na telefonu in uporabiš možnost glasovnega vodenja. Zelo uporabno, včasih pa avtomatsko načrtovanje poti ni logično, saj program preusmerja vožnjo na stranske ceste tudi za kratke odseke, kar zna postati kar moteče posebno v primeru, da imaš v načinu vodenja področje zelo povečano in teh preusmeritev ne vidiš pravočasno, da bi se jim izognil. Drugače pa smo se med celotno kolesarsko turo zanašali na s tem programom začrtane rute, ki so potekale večinoma po stranskih cestah ali kolesarskih stezah.

Matevž je za avtomobilsko prikolico izdelal nosilec s kovinskimi prijemali, na katera smo potem privijačili prve vilice koles ter jih tako zavarovali pred premikanjem med vožnjo.

Od Mengša do Apulije, oziroma začetka naše kolesarske pustolovščine v mestu Arbellobelo je približno 1200 km, zato smo avtomobilski del poti izvedli v dveh dneh.  Prvi dan nas je pot vodila mimo Benetk in Bologne, postanek pa smo naredili v Riminiju, ki je že poln turistov. Plažo urejajo z buldožerji za prihajajočo sezono. Morje namreč ob obalo nanosi goro mivke, ki jo nato pred sezono poravnajo v ravno plažo, ki se razprostira od več kilometrske verige hotelov do sto ali več metrov oddaljene obale.

Mesto Foggia smo samo prevozili za vtis in se nato odpravili v Ancono, ki je eno izmed dveh največjih italijanskih  pristanišč na jadranski obali. Tudi Ancono smo si ogledali samo iz avtomobila, ker v mestni gneči enostavno nismo našli primernega parkirnega mesta za avto s prikolico.

V predmestju Ancone smo nato tudi prenočili. Po slabo prespani noči zaradi hrupnih vlakov, ki so vsake pol ure vozili pod oknom hotela, smo nato naslednji dan skrenili z glavne priobalne avtoceste in se peljali proti mestu Matera, ki je bilo prvi cilj naših turističnih ogledov. Vožnja skozi slikovito pokrajino, posejano z obdelanimi polji, te res impresionira. Neskončne širjave polj zelene pšenice ali rumene oljne repice z zasneženimi Apenini v ozadju so prava paša za oči. Spraševali pa smo se, kje živijo ljudje, ki vse te širjave obdelujejo, saj po več deset kilometrov nismo videli nobenega naselja. No s približevanjem Apuliji, se je tudi število naselij povečalo, pridružili pa so se jim tudi neskončni nasadi oljk  in vinske trte.

Matera

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:  https://en.wikipedia.org/wiki/Matera

V Materi smo imeli več sreče s parkirnim mestom, tako, da smo si lahko privoščili malo daljši sprehod po starem delu mesta. Kljub začetku tedna in dejstvu, da se turistična sezona še ni začela, je bilo mesto natrpano s turisti.

Alberobello

Povezava do opisa mesta na Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Alberobello

Še ena ura vožnje in že smo dosegli naš avtomobilski cilj v Alberobellu. Ker nam je  preostalo še dovolj časa, smo se po nastanitvi v našem apartmaju odpeljali  na ogled mesta in znamenitih trulijev. To so okrogle kamnite hiške, krite s stožčasto kamnito streho in so velika atrakcija , zaradi katere je mesto natrpano s turisti. Po italijanski večerji v eni izmed restavracij na glavni ulici, smo se počasi odpravili spat, saj nas je naslednje jutro čakal štart naše kolesarske pustolovščine.

Apartma Joyfull people, kjer smo prenočevali, je slikovito opremljen in lastnik nam je dovolil, da smo tam pustili avto s prikolico in se nato naslednji dan podali na sedemdnevno krožno kolesarsko pot.

Kolesarka tura 1.dan: Alberobello - Oria

Iz Alberobella smo zavili na podeželsko cesto proti mestu Martina Franca, kjer smo se zapeljali do cerkve in po fotkanju obrnili spet ven iz naselja. Vmes je telefon dvakrat izgubil GPS signal, tako da smo kakšne tri kilometre krožili po mestu, preden smo našli pravo špuro med množico enosmernih ulic in sejmišči, ki so razprostrti kar direktno na cesti ter se nato olajšani spet vključili na stranske ceste, ki so praktično brez prometa..

Daljši postanek smo naredili v mestu Grotagglie, kjer smo po ogledu starega dela mesta sedli v kavarno in poleg pijače poskusili tudi njihove jutranje prigrizke. 

Oria

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:  https://en.wikipedia.org/wiki/Oria,_Apulia

Nato smo se po vožnji skozi res slikovito pokrajino in gozdove oljk, mimo obrobja mesta Francavilla Fontana pripeljali do Orie, kjer smo načrtovali prenočevanje. Spet ogled mestnih znamenitosti in nato iskanje prenočišča. Prvi zadetek se je izkazal za negostoljubnega, saj nam je lastnica  takoj rekla ne, čim je videla kolesa. No, drugi naslov pa  se je izkazal za pravega in tako smo kaj hitro razpakirali prtljago s koles, ter se pred večernim sprehodom po mestu odpočili v prijaznih in urejenih sobah.

Za naslednje dni pa smo si rekli, bomo prenočišče raje rezervirali en dan vnaprej preko Bookinga in se tako izognili trkanju in iskanju gostoljubnih ponudnikov. Dejansko smo potem vsa prenočišča na poti rezervirali preko Bookinga v istem dnevu okoli poldneva, ko smo videli, kako nam gre s kolesarjenjem in do kje se bomo pripeljali.

Še ena značilnost, ki smo se ji morali prilagoditi: lokali se čez dan zapirajo in po obdobju kosil, ki se konča tam nekje okoli tretje ure popoldan, se lokali znova odprejo šele ob pol osmi ali osmi uri…kar neprijetno v prvih dveh dneh, ko smo hoteli večerjati ob petih ali šestih….

Kolesarka tura 2.dan: Oria – Santa Caterina

Večino trase smo se vozili po stranskih poteh, med polji in nasadi oljk ter vinske trte. Pokrajina je v tem delu kar gosto poseljena, v oči pa padejo s kamnom ograjene parcele nasadov, kamere ter alarmi na ograjah privatnih hiš ter ograje okoli hiš, ki niso za okras, ampak res preprečujejo dostop. V  veliki večini primerov hišno dvorišče čuva tudi konkreten pes, ki nepovabljenega obiskovalca že na daleč odvrne od obiska. Večjih ogledov ta dan nismo delali, ustavljali pa smo se za fotkanje res prelepe pokrajine.

Vmes smo naleteli na novo zgrajeno vinerijo Gianfranco Fino Viticoltore, se tam ustavili, ter vprašali, če nam lahko pripravijo pokušino njihovih vin. Ni problema, takoj so bili za to in odločili smo se za minimalistično varianto pokušine treh sort vin, ker je bil pred nami še dobršen del kolesarske poti. Po pokušini je sledil še ogled vinske kleti in prostorov za predelavo grozdja po trgatvi ter ogled terase, s katere je vidno celotno področje z vinogradi.

Na koncu dnevne ture smo prispeli do obale Ionskega morja in začeli uživati v drugačnih pejsažih, bogatih z modrino morja in  napolnjenih z vonjem cvetočih in dehtečih sredozemskih rastlin ob  poti.

Pred ciljem smo rahlo skrenili s poti in se po razdrapani gozdni stezi peljali skozi naravni park Portoselvaggio, kjer so poleg starodavnega razglednega stolpa lepi razgledi po obali in okoliških naseljih.

V vasici Santa Caterina smo si rezervirali prenočišče v Bed&Breakfast L’Oasi in lahko rečem, da je bil to kar dober zadetek. Dobili smo namreč nastanitev v lepo vzdrževani hiši starejšega zakonskega para, ki pa žal ni znal angleško, tako, da smo se morali prilagoditi z našo polomljeno italijanščino, da smo se dogovorili osnovne stvari…

Pa še nekaj opaziš,…., zvečer smo šli nabavit nekaj stvari za pod zob v lokalno trgovino,  bila je zasebna in tisto, kar te pretrese in da misliti je dejstvo, da so bili vsi štirje zaposleni v tej trgovini starejši od sedemdeset let…..Salamo nam je rezala gospa, ki je komaj dvignila težek kos na salamoreznico, za blagajno je sedel gospod, ki je očitno imel plenice….vse je izgledalo, kot prizor iz surrealističnega filma, toda očitno je v teh krajih to kruta resničnost….

Večer smo zaključili z dobrim narezkom in steklenico lokalnega vina.

Kolesarka tura 3.dan: Santa Caterina – Santa Maria de Leuca

Zjutraj smo se po obilnem zajtrku poslovili od prijaznih gostiteljev, ter se podali na novo etapo naše dogodivščine. Najprej kolesarjenje in krog skozi stari del mesta Gallipoli, nato pa nas je pot vodila po obalnih cestah proti jugu. 

Gallipoli

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:  https://en.wikipedia.org/wiki/Gallipoli,_Apulia

Neverjetno, na celotni poti smo se večinoma vozili skozi mesta duhov. Namreč, kompletna jugozahodna obala je posejana z množico počitniških naselij, ki pa so bila v času našega kolesarjenja  praktično prazna. Vidi se veliko vzdrževalcev, ki obnavljajo posamezne stavbe, vseeno pa preseneča odsotnost prebivalcev v teh naseljih. Veliko je bilo tudi vzdrževalnih del na cestah,tako da smo se morali kar večkrat poslužiti obvozov, ki daljšajo pot. Vmes je bilo vseeno veliko lepih pogledov na s cvetjem porasle planjave in lepo modro Ionsko morje. 

Santa Maria de Leuca

Povezava do opisa mesta na Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Santa_Maria_di_Leuca

Pozno popoldan smo prispeli na naš cilj, mesto Santa Maria de Leuca, ki leži na skrajnem jugu italijanskega škornja. Matevž je v mestni marini našel mojstra, ki mu je zamenjal odlomljen vijak na sedežu kolesa. Še ogled mesta, slikanje ob svetilniku in obisk katedrale in že smo se odpeljali do našega novega prenočišča, oddaljenega približno štiri kilometre iz centra mesta. 

Zadetek v polno, nastanili smo se na starodavni kmetiji Agriturismo Serine v  hiši iz 17.stoletja, ki je lepo umeščena v okolico in je krasno urejena. Bazena sicer nismo koristili, privoščili pa smo si bogato večerjo lokalnih dobrot, ki so nam jih pripravili v kuhinji našega gostitelja. Da si oblizneš prste, res je teknilo…Po celem tednu pokušanj lokalne kulinarike smo si bili edini, da je bila ta večerja najboljša.

Kolesarka tura 4.dan Santa Maria de Leuca - Melendugno

Zjutraj smo s polnimi želodčki odrinili na pot, sedaj iz skrajnega juga italijanskega škornja že nazaj proti našemu izhodišču. Vmes nas je seveda čakalo še kar nekaj postankov in kilometrov. Zaradi slabe vremenske napovedi za naslednji teden, smo se odločili malo podaljšati dnevne ture in tako skrajšati potovanje za en dan. Smo si rekli, bomo  videli, kako nam bo uspevalo….

Ta dan nas je pot vodila ob obali, vendar tokrat že Jadranskega morja. Do Otranta smo se vozili po obalnih cestah z lepimi pogledi na skalnato obalo in porasla gričevja v okolici, v ozadju pa se je izrisovala silhueta albanske obale. 

Otranto

Povezava do opisa mesta na Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Otranto

Otranto smo prevozili do trdnjave in pristanišča, ter se nato v mestu usedli za pico in pijačo ter hkrati rahlo ohladili prepečeno kožo. Sonce nam je namreč v zadnjih dveh dneh kar dobro pordečilo dele kože, ki niso bili zaščiteni s kolesarskim dresom..

Dopoldan sem skladno s  spremenjenim načrtom poti rezerviral prenočišče približno 20 kilometov naprej od Otranta, ki je bil prvotno mišljen kot cilj tega dne. Kar v redu smo podelali to dodatno kilometrino poti, ki  se je počasi spet usmerila od obale na celino. Prenočevali smo v B&B Tenuta Calitre blizu mesteca Melendugno in v tem primeru naleteli na najboljšo nastanitev do sedaj. Čudovite zgradbe, lepe sobe in bazen, ki nas je popoldan zvabil, da smo se za nekaj minut namočili v sicer hladni vodi. Zakrčenim mišicam to še kako paše….Še narezek in kozarec vina za lahko noč in odpravili smo se spat, saj nas naslednji dan čaka najdaljša etapa na naši poti. Nameravamo prekolesariti 80 kilometrov in priti do mesta San Vito dei Normani, tako da bi nas zadnji dan kolesarjenja do cilja v Alberobellu ločilo samo še 55 kilometrov, kar mislimo, da bi lahko podelali tudi v dežju…

Kolesarka tura 5.dan Melendugno – San Vito dei Normani

Prebudili smo se v deževno jutro, po napovedi naj bi se padavine umirile  nekje pred deseto uro. Po zajtrku smo se poslovili od gostitelja Mattea in se še v dežju podali na pot. Preventivno smo stikala in krmilnike elektrike na kolesih zaščitili z dodatnimi folijami in upali, da bo vse ok..

Kmalu je dež ponehal in lahko smo sneli oblačila za zaščito proti dežju, kajti pod njimi se kar fino preznojiš. Kratek ogled mesta Lecce, nato pa kar dolgo kolesarjenje po poljskih poteh, običajno prekritih z razdrapanim asfaltom. 

Lecce

Povezava do opisa mesta na Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Lecce

Zaradi slabe vremenske napovedi smo si traso skrajšali tako, da smo se odpovedali obisku mesta Brindisi, ki bi nam pot podaljšal za dobrih dvajset kilometrov. Po petih dneh kolesarjenja sedalo že kar orenk peče…. Na poti do cilja v mestu San Vito dei Normani, smo se ustavili še v Mesagne, slikovitem srednjeveškem naselju, posejanim s starimi zgradbami in ozkimi uličicami. Tam smo si tudi privoščili slastno kosilo in si rezervirali prenočišče za ta dan, ki pa je locirano nekaj kilometrov pred San Vito dei Normani, tako, da bo jutri potrebno prevoziti še ca.60 kilometrov do cilja. Hkrati nam je tudi Jean Paul iz Joyfull People potrdil premik zadnje nočitve iz torka na ponedeljek, tako, da se je vse poklopilo. 

Mesagne

                 Povezava do opisa mesta na Wikipedia:https://en.wikipedia.org/wiki/Mesagne

Za predzadnjo nočitev na naši kolesarski turi smo se nastanili v Bed and breakfast ponudbi, tokrat v Agriturizmo Tenuta Mazzetta. Spet zadetek v polno, udobna nastanitev v urejeni kmetiji, kjer so nam zvečer postregli tudi z bogato večerjo lokalnih jedi. Pa vinček imajo tudi dober J.

 

Kolesarka tura 6.dan: San Vito dei Normani – Alberobello

Vremenska napoved za ta dan je bila slaba, skozi cel dan dež, ki naj bi se v popoldanskih urah še okrepil. Podloženi z res dobrim zajtrkom, smo se odpravili v deževno jutro. Za ta dan smo imeli planiran ogled treh mest na poti do izhodišča, vendar smo zaradi slabega vremena vse tri samo hitro prevozili in pofotkali. Tako smo ekspresno videli Ostuni, Cisternino in Locorotondo. Vožnja po razmočenih cestah s polno otovorjenimi kolesi je kar naporna kljub elektriki, ki ti pomaga premagovati klance. 

Ostuni

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:https://en.wikipedia.org/wiki/Ostuni

Cisternino

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:https://en.wikipedia.org/wiki/Cisternino

Meni je začela puščati zračnica na zadnjem kolesu, tako da smo jo morali enkrat napolniti s tlačilko, drugič pa na bencinski  črpalki, mimo katere smo se peljali in tako je zdržala do konca poti. Zgodaj popoldan smo se pripeljali do Alberobella, od koder smo tudi štartali in s tem zaključili našo kolesarsko pustolovščino. Smo si rekli, en dan takole po dežju še zdržiš, več dni v taki moči in pri nizkih temperaturah pa ne bi bilo vzdržno…

Zvečer smo se z avtomobilom zapeljali na ogled Locorotonda in nato zaključili z večerjo v Alberobellu.

Locorotondo

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:https://en.wikipedia.org/wiki/Locorotondo

 Vmes se je poleg dežja še shladilo, vsega 11 stopinj je kazal termometer, tako da smo si rekli, imeli smo srečo z vremenom, en dan dežja nam ni pokvaril pustolovščine, toda jutri v enajstih stopinjah in dežju pa ne bi kolesarili, če bi bilo še treba. Na srečo smo se pametno odločili že dva dneva prej,ko smo se odločili podelati nekaj kilometrov več in tako skrajšati pot za en dan, ki bi ga morali prevoziti jutri….

Še nekaj o nastanitvah; booking ponuja vse sorte, toda ugotovili smo, da za zmerno ceno dobiš zelo dobro nastanitev v takoimenovanih agroturizmih, po naše bi rekli kmečki turizem….Lepo urejene domačije, prilagojene nastanitvi turistov, so običajno odmaknjene od turističnega vrveža, zato pa toliko bolj prijetne..Običajno nas je nastanitev v dveh dvoposteljnih sobah z zajtkom stala okoli 150 EUR in za ta denar smo res dobili zelo dober servis..

Na poti proti domu smo si ogledali še lepo obalno mesto Monopoli in se ustavili tudi v Bariju na mini shoping, nato pa vlekli črto proti domu. 

Monopoli

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:https://en.wikipedia.org/wiki/Monopoli

Bari

Povezava do opisa mesta na Wikipedia:https://en.wikipedia.org/wiki/Bari

Malo smo se zakalkulirali v načrtovanju poti za prvi dan, ali pa prekmalu rezervirali prenočevanje, kajti tega dne smo naredili kar 800 kilometrov. Prenočili smo na kmečkem turizmu  nekaj kilometrov pred Benetkami. Kmetijo je bilo v deževni noči kar težko najti, na koncu nas  je ustavila še spuščena rampa na makadamski poti kak kilometer pred našim ciljem in ko smo premagali še to oviro, smo se končno zvečer ob pol desetih, utrujeni po celem dnevu vožnje, lahko odpravili spat.

Naslednji dan pa samo še kratek skok, ca. 300 kilometrov do doma in spet smo rekli: ljubo doma, kdor ga ima….

Za zaključek, imeli smo res lepo desetdnevno potovanje, štiri dni vožnje tja in nazaj (ca.2400 kilometrov) ter šest dni s kolesom (ca. 440 kilometrov). Na srečo smo kljub napovedim imeli relativno lepo vreme, ki nam ga je zadnji dan začinil dež, venda to spada k dogodivščini.

Apulija je vredno ogleda in lahko rečem, da smo s kolesa videli in doživeli pokrajino, ki je iz avtomobila ali motorja ne moreš videti.

Še slika posadke (Milena, Frenk, Silva, Matevž) po vrnitvi domov

Disclaimer:

Opozorilo: material predstavlja osebno videnje avtorja in informacijo o potovanju ter ne more služiti kot vodič, zato ne prevzemam nobene odgovornosti za pravilnost podatkov ali negativne posledice, ki bi nastale na osnovi uporabe zgornjih informacij. Uporaba podatkov iz tega dokumenta je dovoljena, vendar  le na lastno odgovornost uporabnika informacij!

Copyright:

Podatkov in slik iz tega dokumenta brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno kopirati in objavljati  v drugih javno dostopnih aplikacijah ali objavah, niti v delih, niti v celoti!

  

Foto:   Milena in Frenk Žun

Avtor: Frenk Žun