Krf, September 2017
Kratek enotedenski dopust, kot uvod v malo daljše potovanje jeseni, sva letos z Mileno preživela na grškem otoku Krf.
Aranžma nama je uredila prijetna Živa iz agencije Premium Travel..
Krf je najsevernejši in drugi največji otok v Ionskem morju, hkrati pa tudi najzahodnejši del Grčije ter je del Ephtanise oziroma eden od sedmih Ionskih otokov.
Otok je poraščen z zelenjem, na zahodu pa obdan z mogočnimi klifi. Mediteranska klima z zadosti vlage zagotavlja bujno vegetacijo in otok ostane zelen tudi sredi poletja. Krf je bil tudi prvi grški otok, ki je začel z gojenjem turizma.
Kljub turistični naravnanosti pa je otok še vedno redko poseljen v notranjosti, kjer je tudi ohranil svoj prvotni agrokulturni šarm.
Ceste so obupne in v rent a car agenciji ob najemu avtomobila lahko dobiš tudi polno zavarovanje, z izjemo kritja gum in podvozja, ki jih ne zavaruje nihče na otoku ravno zaradi slabih cest.
Aranžma z letom iz domačega letališča ni bil predrag, kljub terminu v polni sezoni. Polpenzionsko nastanitev sva imela rezervirano v privatnem penzionu Tellis na južni strani otoka v vasici Messonghi, imenovani po reki, ki se tu izliva v morje. Naprej ob plaži je vasica Moraitika, naselji pa se praktično držita skupaj...
Reka Messongi s svojim počasnim tokom prinaša v morje vso smrdečo umazanijo, ki jo nabere na svoji poti do tja.
Morje na plaži, kjer sva se kopala je bilo začuda kljub relativni bližini temu izlivu, lepo in čisto...
Najprej o penzionu...stavba z apartmaji in glavna stavba z obednico so postavljeni v krasno okolje oleandrov in evkaliptusov sredi katerega kraljujeta dva bazenčka za prijetno osvežitev. Žal postavljen barček ob bazenih ne obratuje, dela le dober vtis, pa še tega je proti koncu najinega dopusta pokvaril močan veter, ki je skoraj odkril slabo pritrjeno streho nad barčkom.....
Vsake toliko časa so se okoli penziona širile konkretne vonjave, ki nakazujejo, da komunalna infrastrukura ne deluje najbolje in je popolno nasprotje oglaševanih razmer.
Penzion je oddaljen slabih sto metrov od morske plaže, tako da dostop do morja ni težaven. Lepo zunanjo podobo z vrtom in bazenom hitro pokvari zastarela notranjost in majhnost apartmajev. Slabo vzdrževanje in zastarela oprema je prvi vtis, ki ga dobiš, ko vstopiš v sobo. Obvezno metanje straniščnega papirja v koš za smeti je grška posebnost, ki jo pač moraš sprejeti, čeprav ni ravno higienična in udobna....
Hrana je bila enostavna, zjutraj kontinentalni zajtrk z eno ali dvema vrstama salame in sira, zvečer pa lokalno obarvane večerje, z obveznimi testeninami vsak drugi dan. Pijačo proti plačilu pri večerji, so na povpraševanje sicer postregli, a nikjer ni bilo čutiti iniciative in elana.....
Polpenzionsko ponudbo sva si dopolnila z dnevnim obrokom v enem od lokalov na plaži ali spotoma na poti med ogledovanjem lokalnih znamenitosti..
Penzionsko osebje se sicer trudi in dela, vendar jim večja investicija v obnovo in posodobitev nastanitvenih kapacitet ne uide, če bodo še hoteli ostati v igri in pridobivati goste....
Mivkasta plaža kot rečeno nekaj metrov stran, se razprostira od izliva reke Mesongi severno proti naselju in je obdana s kopico lokalčkov, kjer si lahko privoščiš prigrizek ali pijačo.
Navkljub pričakovanjem, gneče na plaži ni bilo, v tri do štiri vrste razporejeni ležalniki so bili sicer večino časa zasedeni, toda občutka gneče ni bilo....
Morje pa toplo, mivka, kamor seže pogled, vendar tista težka, ki se ne dviga in lepo polzi med prsti, tako, da je bilo kopanje pravi užitek...Močan veter in valovanje morja zadnji dan najinega dopusta sta sicer tudi dvignila to mivko tako, da je bila voda v plitvini kalna .....
Poseben čar ima kopanje na osamljenih divjih plažah, midva sva preizkusila plažo ob jezeru Korission, kjer se imaš priliko kopati sam, brez ležalnikov in senčnikov. Nedaleč stran je na plaži tudi neformalno zbirališče kejtarjev iz cele Evrope. Vroče sonce in pekoč pesek na plaži jim ne seže do živega, ko se cel dan ukvarjajo s svojimi jadri in deskami....
Otok sam ni velik, v dolžino meri celih 64 km, širok pa je 11km, oziroma v razširjenem delu ca.26 km......Premore tudi svoje letališče, ki leži ob mestu Krf, glavnem mestu otoka. Prevozi z letališča in nanj so organizirani preko turistične agencije, tako da ni velikih problemov s transferji do želenih destinacij.
Samo poležavanje na plaži nama že nekaj časa ne diši več, zato sva si najela avto in z njim prekrižarila otok.
Otoške plaže
Glifada
Iz Moraitike sve krenila po cesti, ki se vije po sredini otoka mimo vasice Kastellani do vasice na zahodni strani otoka, imenovane Pelekas. Z lepe razgledne točke sva se spustila do prve plaže, ki jo opisujejo vodiči, to je Glifada. Nič presunljivega, bi človek rekel, le gneča ......Moram reči, da je plaža Messongi, kjer sva nastanjena, bolj po najinem okusu.....
Paleokastritsa
Pot sva nadaljevala do vasice Paleokastritsa, kjer so spet famozne plaže , ampak vse natrpane s turisti, med katerimi je v tem času tudi veliko maturantov, ki si dajo duška...V Paleokastritsi je tudi pravoslavni samostan, ki se ga splača ogledati. Preveč razgaljene ženske si morajo nadeti ogrinjala in kikle, ki jih delijo na vhodu, de ne bi patrom slučajno prišlo kaj na misel. V samostanski prodajalni si lahko nabaviš doma pridelan med, olivno olje, dišave, vino, vse, s čimer se patri ukvarjajo v prostem času..Le nekaj metrov od samostana je tudi razgledna točka , s katere so vidne lepe razgibane obale na vse strani...
Zaradi nepopisne gneče v Paleokastritsi sva ogled plaž v Agios Georgios in Agios Stefanos preskočila, ogledat pa sva si šla naslednjo opevano plažo v vasici Sidari, kjer je tudi tako imenovani kanal ljubezni. Že samo parkiranje v nepopisni gneči avtomobilov je posebna umetnost, noro pa je potem na plaži, kjer se dobesedno gnete množica kopalcev, ki se želi namočiti v opevanem kanalu, ki ni nič drugega, kot mini morska zajeda v peščene klife, ki so posejani ob tej obali.
Kar hitro sva se poslovila, saj nama tudi po petih minutah čakanja v restavraciji, niso prinesli že naročene pijače.....
Že dodobra utrujena, sva počasi krenila proti najini Moraitiki, tokrat po drugi cesti, mimo Ipsosa in Benitsesa, s kratkim postankom v tej vasici.
Zvečer sva naredila še kratek sprehod in počitek ob dobri pijači in prijetni glasbi na sosednji terasi. Očitno še vedno zažgejo skoraj 40 let stari komadi, ki smo jih poslušali v naši mladosti...
Mesto Krf
Po obalni cesti sva hitro prišla do glavne mestne vpadnice, ki dodobra zatrpana počasi spušča obiskovalce v starodavno mesto. Priporočeno parkirišče sredi mesta, v parku Esplanade pred vhodom v staro trdnjavo je bilo že polno, tako, da sva izgubila najmanj 20 minut na sprostitev parkirnega mesta....glede na videno gnečo tudi na drugih parkingih verjetno ni bilo nič bolje, zato sva potrpežljivo počakala, da sva prišla na vrsto..Najprej ogled stare trdnjave,ki vzame kar dobro uro, vendar je vreden ogleda..lepi razgledi, dejansko na vse strani, vključujoč panoramo starega mestnega jedra, so nagrada za prehojene stopnice v neznosni vročini.....
Nato sva se napotila v staro mestno jedro, z ogledom cerkve Sv.Spyridona, mestnega zavetnika, kratkim ogledom vhoda v novo trdnjavo in kroženjem po slikovitih mestnih ulicah. Obisk mesta sva zaključila z ogledom muzejske zbirke Azijskih umetnosti v palači Sv.Mihaela in Sv.Gregorja.
Pri orientaciji po mestu nama je bil v veliko pomoč Galileo na najinem Ipadu, ki ga bom opisal malo kasneje.
Achilleion
Če si na Krfu, ne smeš izpustiti ogleda palače Achilleion, ki je tesno povezana z imenom avstroogrske princese Elizabete, bolj znane po imenom Sissy. Lepo ohrajena zgradba, ki pa kaže sledove slabega vzdrževanja je polna predmetov in spominkov iz obdobja omenjene princese. Posebej impresionirajo lepi vrtovi, ki obkrožajo palačo in so polni skulptur in negovanega drevja.
Cesta do palače z obalne strani je na žalost enosmerna, tako, da sva morala za prehod na jugozahodno stran otoka ubrati alternativne ceste, ki so bile ponekje podobne že kar kozjim stezam, tlakovanim v asfalt...
Tu se dobro izkaže brezplačna aplikacija za Ipad Galileo, ki nudi zelo podrobne zemljevide za uporabo offline. Na zemljevidih so označene tudi glavne zanimivosti ali uporabne točke, tako, da zelo pomaga pri orientaciji. Vedno kaže tvojo trenutno pozicijo, tako da orientacija ni težka. Včasih se je sicer zgodilo, da sva zavila na napačen odcep, vendar se to zgodi tudi z Garminom. Dejansko sva s pomočjo orientacije preko Galilea prekrižarila skoraj cel otok, brez uporabe GPS vodenja...
Na poti sva se ustavila tudi v hribovski vasici Agios Matteos, kjer sva si privoščila pravo grško solato in dobila nekaj koristnih napotkov za obisk območja jezera Korission.
Ulice v vasi so tako ozke, da se dva avtomobila ne moreta srečati, predvsem tudi po zaslugi kar na cesti parkiranih avtomobilov v celi dolžini vasi.
Ob poti sva naletela tudi na ostanke stare bizantinske trdnjave, ki osamljeni čakajo na obiskovalce, vendar jo marsikdo spregleda zaradi slabih označb.
Na splošno starih arheoloških znamenitosti na otoku ni veliko, še največ lahko vidiš v arheološkem muzeju v mestu Krf.
Jezero Korission
Slaba makadamska cesta ob jezeru naju je pripeljala do prekopa, ki povezuje jezero z morjem in kjer sva srečala domačina, ki je s harpuno s kopnega lovil jegulje. Neverjetno, skoraj vsak strel mu je prinesel nekaj jegulj nabodenih na harpuno, saj jegulj v toku povezovalnega kanala kar mrgoli......Zaradi tega povezovalnega kanala je to jezero bolj laguna, ki pa je zaščiteno območje, kjer še živijo redke želve.
Po nekaj metrih pešačenja od kanala naprej proti puščavi sva si rekla, da v tej vročini ne bova silila naprej, zato sva se raje podala kak kilometer nazaj, kjer sva našla košček neobljudene obale in tam nato uživala v prijetno topli in čisti morski vodi. Nabral sem si tudi zadosti brinovih jagod za mojega Jagermaistra...
Kak kilometer stran od naju so uživali kajtarji v svojem svetu in se niso dali motiti.....
Osvežena, polna lepih vtisov, sva se odpravila nazaj proti najinemu začasnemu domu v Moraitiki.
Otoka Paxos in Antipaxos
Pri lokalni turistični agenciji sva si dva dni prej rezervirala izlet z ladjico do otokov Paxos in Antipaxos za nedeljo. V soboto zvečer pa sva dobila obvestilo, da je izlet zaradi slabega vremena prestavljen na naslednji dan, to je ponedeljek, dan najinega odhoda domov. Kljub temu sva se odločila, da greva na izlet in si ogledava panoramo otoka še z morske strani.Avtobus nas je iz Moraitike po že videnih razdrapanih cestah pripeljal do vasi Lefkimmi, kjer je majše pristanišče za lokalne trajekte in manjše izletniške ladje.
Krajša plovba do otoka Paxos je hitro minila in že smo si lahko ogledovali skalne previse in izdolbene votline v skalo, ki jih vztrajno kleše morje...
Po ogledu lepe modre votline smo se odpeljali do plaže na bližnjem manjšem otočku Antipaxos, ki je dostopna samo z morja in se okopali v prijetno topli in kristalni morski vodi..
Okoli otoka in na poti nazaj proti izhodišču smo se ustavili na vzhodni strani otoka Paxos v vasici Gaios za daljši postanek in kosilo. No, dve uri in pol je kaj hitro minilo in že smo se vračali proti našemu izhodišču , vasici Lefkimmi na Krfu.
Celodnevni izlet nama je lepo zapolnil čas čakanja na odhod proti domu, zvečer ob pol enajstih naju je namreč pobral avtobus proti letališču, kjer smo po dolgi uri čakanja na check in prišli na letalo in odleteli proti ljubljanskemu letališču....
Splošni vtis o otoku lahko strnemo v slabe ceste, revne vasice, slabo izkoriščene parcelne površine, neurejeno komunalo, ker skoraj povsod smrdi, pa tudi drugače je polno odpadkov, zadevo pa izboljšajo prijazni domačini, lepe plaže, toplo in morje, ne pretirane cene in zmerna gneča, s katero se da preživeti.....
Tekst in edit: Frenk Žun
Fotke: Frenk in Milena Žun
