Kreta, September 2018
Kreta,največji grški otok
je bil že nekaj časa na seznamu potovanj oziroma počitnic, ki sva si ga zastavila z
Mileno. Letos sva ga končno tudi obiskala. Za počitnikovanje sva si rezervirala
začetek Septembra, ko se glavna sezona že izteče, vreme pa je še vedno poletno,
s prijetno toplo morsko vodo. Tokrat se
nisem pretirano ukvarjal s pripravami in planiranjem. Nekaj mesecev prej sem
rezerviral počitnice pri agenciji Relax, načrtovanje izletov in ogledov pa sem
pustil za čas, ko bom že užival na plaži.
Na počitnicah sta se nama pridružila prijatelja Dolinška, s
katerima smo prejšnje leto prijetno
potovali po Tajski. Letalski prevoz smo imeli organiziran iz odhodnega letališča
v Ljubljani, tako, da smo za transfer od
doma najeli taksi, ki nas je v zgodnjih jutrajih urah za ugodnih 17 evrov pripeljal
na željeno destinacijo.
Letališke procedure in
sam prevoz je relativno hitro minil, posebej v primerjavi z daljšimi potovanji
proti bolj oddaljenim evropskim počitniškim destinacijam ali drugim celinam,
kjer smo že dopustovali. Bili smo celo tako zgodnji, da sobe v hotelu še niso
bile pripravljene in smo morali počakati
nekaj ur, da smo lahko razpakirali kovčke.
Nato pa je takoj sledil
dolgo pričakovani skok v toplo, vendar
zelo valovito morje. Kot majhni otroci smo uživali v penečih valovih, ki so nas
premetavali po vodi, ter nam spodkopavali težko mivko izpod nog..
Nastanjeni smo bil v hotelu Astir beach, ki leži tik ob obali blizu vasice Gouves, ki je kakih 20
kilometrov oddaljena od letališča Heraklion. Hotel je bil pred kratkim
obnovljen in nudi lepo urejene sobe ter
prijetno bazensko plažo. Lahko pa si izbereš mivkasto plažo ob morju,
kjer za doplačilo 6 EUR dnevno dobiš dva ležalnika in senčnik. Brez senčnika
dejansko ne gre, ker naravne sence praktično ni.
Edina slaba točka
nastanitve je bila bližina letališča, tako da so nas vsakih pet minut, ali pa še pogosteje, preletavala
pristajajoča letala. Sreča, da smo tega zvoka navajeni iz domačega kraja in nas
ni pretirano motil...
Počitnikovanje smo vzeli
na easy in se nismo pretirano zaganjali v
potovanja in oglede, vseeno pa smo rekli, da moramo odnesti nekaj vtisov in
vedenja o otoku, na katerem smo počitnikovali.
Nekaj ogledov smo si
organizirali sami in jih opravili z najetim avtomobilom, otok Spinalonga pa smo
si ogedali v režiji turistične agencije.
Vai, Palm beach
Ker je otok prevelik , da
bi si ga človek ogledal v enem tednu, smo se orientirali na točke, dosegljive v ca.dveh urah vožnje v eno
smer. Vai, Palm beach je bila ena od plaž, dosegljivih v zadanem časovnem
okviru. Namesto v planiranih dveh urah smo se tja pripeljali po ca treh urah
vožnje. Tisto, kar Grki imenujejo avtocesta, je po naših merilih magistrala, na
nekaterih mestih pa celo vaška cesta.
Hitrosti niso presegle 70 km na uro, ponekod pa se je ustvarila
kolona ki je potovala s celih 40 km na uro..
kot v dobrih starih časih, ko smo se vozili
z avtobusom v Umag na hrvaškem....
Na potovanju proti temu
cilju se nismo ustavljali, razen postanka v vasici Kavousi, kjer smo se
ustavili zaradi dveh prižganih opozorilnih lučk na armaturi avtomobila. Po
kratkem postanku, ko smo se odžejali v tipični vaški gostilni ter preverili
navodila za avto,smo nadaljevali pot, posejano z lepimi razgledi na peneče
morje pod skalnimi grebeni ter otoke v daljavi......
Plaža Vai je bila nabito
polna,tako da se tudi v kopalke nismo
preoblekli, po kratkem ogledu plaže in fotkanju na razgledni točki smo se
vrnili proti domačemu hotelu.
Palaikastro
Nekaj kilometrov ven iz
glavne ceste na poti proti hotelu smo morali prevoziti, da smo prišli v vasico
Palaikastro, ki smo si jo na hitro ogledali. Po ogledu vaških uličic in
arnitekture smo se okrepčali v prijetni vaški restavraciji Elena. Lastnica nam
je svetovala in nato pripravila nekaj res izvrstnih lokalnih dobrot, ter se
priporočila za dobro oceno na Trip advisorju..
Gournia
Na poti domov smo si
hoteli ogledati še razvaline starega minojskega mesta Gournia, ki pa so bile po
tretji uri popoldan že zaprte, tako, da smo jih pofotkali samo iz druge strani
ograje. Ostanki mesta so najbolje ohranjeno najdišče celega minojskega mesta na
Kreti. Mesto je uspevalo v obdobju ca. 1500 let pred Kristusom, leta 1450 pred
Kristusom je bilo uničeno v potresu, dokončno zapuščeno pa okoli leta 1200 pred
Kristusom
Saint George Selinari
Ustavili smo se tudi v samostanu Sv. Jurija (Saint George
Selinari) , ki je še naseljen in lepo
urejen. Samostan je zgrajen na koncu soteske Selinari, nanj pa je vezana legenda o menihu Nikolaju z
Rodosa, ki je na tem kraju našel ikono svetega Gregorja, postavil tu cerkev in nato
na tem mestu tudi živel. Po smrti so ga pokopali na bližnji gori Anavlohos, ki
leži nasproti samostana. Veliko let po smrti meniha, je ladja z Rodosa obiskala
Kreto in po legendi je mornarje zvezda vodila do menihovega groba. Mornarji so
to razumeli kot sveto znamenje in
prenesli posmrtne ostanke meniha na Rodos.
Zanimivo je videti Grke,
ki se vozijo v avtomobilih po cesti pod samostanom in se skoraj vsi prekrižajo,ko
se peljejo mimo. Včasih je veljalo, da boš nesrečen ,če se ne boš ustavil v
samostanu, ko boš šel mimo.
Knossos
Če si na Kreti, moraš
obvezno obiskati Knossos, ostanke minojske palače, nekaj kilometrov oddaljene
od glavnega mesta otoka Heraklion. Pred
blagajno smo bili že ob devetih, ko se ogledi pričnejo in se tako
izognili neizmerni gneči eno uro kasneje... Hoja med ruševinami in
restavriranimi ostanki zgradb te navda s spoštovanjem do civilizacije, ki je pred
več kot 1700 leti pred Kristusom živela in ustvarjala tu. Kasnejši ogled Arheološkega
muzeja v Heraklionu je ponudil pravi vpogled
sposobnosti in nivo kulture, ki je obstajala tu....
Mesto je pod plastjo
pepela v začetku 20 stoletja odkril Anglež,
sir Arthur Evans. S pepelom naj bi ga prekril
tsunami, ki ga je povzročil izbruh vulkana na otoku Santorini 1550 let pred
Kristusom.
Archanes
Nekaj kilometrov naprej
iz od Knossosa je vasica Archanes, ki hrani edino najdeno minojsko pokopališče
na otoku. Po nekaj poizvedovanja med vaščani in po dobri kavici v eni od mnogih
vaških kavarn, smo zavili proti hribu, kjer se nahaja pokopališče. Po brezuspešnem
nekaj desetminutnem iskanju smo se umaknili iz vročega sonca in se odpeljali
nazaj proti Heraklionu, glavnemu mestu Krete.
Heraklion
GPS nas je pripeljal v
bližino Arheološkega muzeja v Heraklionu, kjer smo parkirali avto kar ob cesti
in se podali po ozkem pločniku v mesto. Mesto leži na ostankih pradavnega
pristanišča, ki je postalo pomembno, ko so ga zasedli Saraceni in tam uredili
trdnjavo. Takrat se je mesto imenovalo Handakas. V dolgih letih obstoja, so si
lastništvo nad mestom izmenjevali Saraceni, Bizantinci, Benečani, ki so preimenovali
mesto v Candia, ter nato Turki. Predvsem
prevzem mesta s strani Turkov je bil krvav, saj so med osvajanjem pobili ali
izgnali veliko domačinov.
Arheološki muzej
Arheološki muzej je res vreden ogleda. V njem so
shranjene najdbe od neolitika, zgodnje bronaste dobe, minojske civilizacije, zgodnje
železne dobe, do rimskega obdobja. Najdbe so smiselno organizirane po obdobjih
in področjih in nudijo bogat vpogled v zmožnosti in ustvarjalnost ljudi na
otoku v določenem časovnem obdobju. Množice posod, okraskov, orožja, kipov in
skulptur pustita v obiskovalcu nepozaben vtis in spoštovanje do prednikov, ki so
v davnih časih brez pripomočkov, ki jih poznamo danes, ustvarjali prave
mojstrovine.
Beneška trdnjava
znana tudi pod imenom
Koules fortress stoji na pomolu ob vhodu v beneško pristanišče in je poleg
muzeja najbolj poznana zgradba v mestu. Zgradili so jo Benečani v trinajstem
stoletju nato pa so jo večkrat preuredili Turki, ki so vladali mestu do
devetnajstega stoletja.
Katedrala St.Minas
Malo daljši sprehod skozi
mesto je bil potreben, da smo prišli do katedrale Ayos Minas, ki je ena
največjih cerkva v Grčiji. Gradili so jo več kot trideset let od 1862 do1895.
Notranjost je res lepa, prekrita s freskami, vsa lesena oprema pa je okrašena s
krasnimi intarzijami.
Mount Ederi
Gora se vzpenja nad
vasico Gouves in ponuja lepe razglede po okolici. Včasih je bila na vrhu
ameriška vojaška postojanka, sedaj pa stavbe samevajo in služijo kot skladišče
panjev in zasilno prebivališče koz okoliških kmetov.
Cesta do vrha je
asfaltirana, ponekje betonirana in se včasih kar strmo postavi pokonci. Vožnja
do vrha nas je nagradila z lepimi panoramami dolge obale od letališča Heraklionn
na enem, do Annisaras na drugem koncu....
Gouves
Majhna vasica leži kake
tri kilometre od hotelskega naselja, kjer smo počitnikovali. Razen cerkve ne premore
ogleda vredne zgradbe ali znamenitosti.
Crete aquarium (Helenic
centre for marine research)
Dvajset minut hoda od
našega hotela leži velik akvarij in edini oblačni ter delno deževni dan smo
izkoristili za ogled te znamenitosti. Spet se je izkazalo, da se splača priti
zgodaj, ko gneče še niso prehude. Namreč, ko smo že odhajali iz ogleda, je bila
vrsta pred blagajno dolga in se je kot kača vila preko vseh teras ob
akvariju...
Vtis naredijo ogromne
steklene stene akvarija, saj imaš pogled, kot da si pod vodo in se ribe
gibljejo in plavajo tik ob tebi..Zaradi raznolikosti razstavljenega morskega
življa, je v zgradbi tudi veliko ločenih manjših akvarijev, v katerih živijo
specifične vrste morskih živali. Hiter ogled vzame slabi dve uri, lahko pa v akvariju
preživiš celo dopoldne in uživaš v res lepih pogledih na sicer umetno
ustvarjeno podobo življenja pod morsko gladino.
Spinalonga
Ogled otoka gobavcev je
bil edini izlet,ki smo ga vplačali in si ga ogledali v režiji turistične
agencije. Turistična industrija deluje enkrat
bolje, drugič malo slabše in mi
smo naleteli na to slabšo varianto.
Izlet je bil organiziran
v kombinaciji več turističnih agencij in temu primerna je bila tudi
organizacija. Pobiranje potnikov po hotelih in naseljih je bila prava mora, na
enem mestu smo čakali udeležence več kot dvajset minut. Kot zgleda obveščanje o
kraju odhoda in označba avtobusa ni bila ustrezno skomunicirana..
Tudi dodatna vstopnina,
ki smo jo morali plačati za vstop na otok, je zaokrožila sliko in rekli smo, da
sigurno ne gremo več na take izlete z agencijo, ker ogled v lastni režiji stane
manj, pa še časovno neodvisen si in si lahko dan razporediš po svoje.
Sicer žalostna zgodba
otoka gobavcev je tudi zanimiva predvsem z vidika, da so zadnje gobave bolnike
iz otoka izselili šele leta 1957, po iznajdbi zdravila za gobavost, ki to včasih
neozdravljivo strašno bolezen pozdravi v
enem mesecu.
Otoške zgradbe počasi
obnavljajo in vzpostavljajo v prvotno stanje. Sprehod po ozkih uličicah med
ostanki zgradb te navda s tesnobo, ko si predstavljaš pohabljene reveže, ki so
živeli v majhnih sobicah, stisnjenih v ozke hiške, nagnetene na strani otoka,
ki gleda proti obali.
Agios Nikolaos
Po ogledu otoka smo se z
ladjo zapeljali v zalivček na kratko kopanje, pred odhodom proti pristanišču pa
so nam kar na ladji postregli z dobrotami z žara in grško solato. Zelo okusno ,
glede na nivo improvizacije....Plovba do izhodiščnega pristanišča Agios
Nikolaos je hitro minila, dobro urico do odhoda avtobusa pa smo si skrajšali s
sprehodom skozi ozke mestne uličice in nakupovanjem še zadnjih spominkov za
sorodnike.
S tem izletom se je naše
enotedensko dopustovanje na otoku Kreti zaokrožilo. Po prijetni večerji v
hotelu smo si nazdravili na preživete počitnice ter se počasi pripravili za
jutranji let proti domu.
V primerjavi z ostalimi
grškimi otoki je Kreta res velika in zato moraš biti pripravljen prevoziti
večje razdalje, če si hočeš ogledati
otok in znamenitosti na njem.
Če povzamem, preživeli
smo prijeten dopust na Kreti v urejenem hotelu z dobro hrano, začinjen z izleti
in ogledi znamenitosti v radiju 200 kilometrov, tako da nas potovanja niso
preveč utrudila in smo še vedno uživali v njih...
Disclaimer:
Opozorilo: material predstavlja osebno videnje avtorja in informacijo o potovanju ter ne more služiti kot vodič, zato ne prevzemam nobene odgovornosti za pravilnost podatkov ali negativne posledice, ki bi nastale na osnovi uporabe zgornjih informacij. Uporaba podatkov iz tega dokumenta je dovoljena, vendar le na lastno odgovornost uporabnika informacij!
Copyright:
Copyright:
Podatkov in slik iz tega dokumenta brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno kopirati in objavljati v drugih javno dostopnih aplikacijah ali objavah, niti v delih, niti v celoti!
Avtor: Frenk Žun
Foto: Milena in Frenk Žun
Foto: Milena in Frenk Žun
