Two weeks in Thailand, October 2017; Dva tedna na Tajskem, Oktober 2017

Tajska, Oktober 2017

Tajska, zelena dežela prijaznih ljudi z večnim nasmehom na obrazu, je bila destinacija, ki sva si jo z Mileno že dalj časa želela. Letos ob 35 letnici poroke pa sva se odločila, da jo tudi obiščeva.

Povzetek dejstev o Tajski iz Interneta:
Tájska, uradno Kraljevína Tájska, je obmorska država v jugovzhodni Aziji, ki na vzhodu meji na Laos in Kambodžo, na jugu na Tajski zaliv in Malezijo ter na zahodu na Andamansko morje in Mjanmar. Tajska je znana tudi kot Siam, kar je bilo uradno ime države do 11. maja 1949. Beseda Thaj v tajščini pomeni »svoboden«, a tudi tajski narod; nekateri prebivalci, predvsem številčna kitajska manjšina, tako še vedno uporabljajo ime Siam.
Tajska je edina država v južno-vzhodni Aziji, ki ni bila kolonizirana s strani Evropejcev.
Po površini je Tajska petindvajsetkrat večja od Slovenije in ima 60 miljonov prebivalcev.

Pot sem pričel planirati že v Aprilu, ko sem izdelal okvirni  načrt in stopil v kontakt z Živo iz turistične agencije Premium travel, ki mi je nato poiskala aranžmaje za letalske karte s transferji in prenočišča za termine in kraje, ki sem jih splaniral...

Že kar nekajkrat sem zaupal ta posel njej in vedno mi pišče ugodne variante,s katerimi zadovoljno zaokrožim planirano potovanje. Ko sta za najine plane z Mileno slišala prijatelja Dolinška, smo se hitro dogovorili, da gremo na pot skupaj..

Pred potovanjem sem na internetu poiskal potrebne informacije in tudi rezerviral glavne izlete preko različnih agencij, ki ponujajo tovrstne storitve na Tajskem...

Ko je prišel dan odhoda smo se z najetim avtomobilom odpeljali do bližnjega Zagreba od koder vzletajo letala družbe Emirates, s katero smo leteli .  Rahlo časovno rezervo smo na letališču Pleso porabili  za kavico na prijetno topli , s soncem obsijani ploščadi pred letališko zgradbo.

Po checkinu in obveznih pregledih smo se vkrcali v eno največjih potniških letal, Boeing 777-300, ki nas je poneslo najprej do transfer letališča v Dubaju. Škoda, ker smo pristali ponoči, tako, da smo bili prikrajšani na pogled iz zraka na Burj Khalifa, ki se vzpenja nad mestom.....

Skoraj per ur postanka je kar hitro minilo in že smo leteli v manjši različici 777-300 proti našemu cilju, Bangkoku....Pred vzletom so morali prtljago razložiti iz letala in poiskati kovček potnika, ki se je čekiral, pa ga potem ni bilo na letalo, kar nam je pridelalo pol ure zamude...Ja v Dubaju moraš  sam poskrbeti  za pravočasni  boarding, če ne, ostaneš na tleh......

Ozka sedišča v economy razredu ne dopuščajo udobnega spanca, kot ga nudi business class, pa smo kjub temu preživeli in po skoraj šestih urah leta pristali v Bangkoku. Vmes nam je uspelo , enemu več, drugemu manj, za kakšno uro zatisniti oči in se prepustiti osvežilnemu dremežu.

Bangkok ima veliko letališče , ki ga napadajo množice turističnih imigrantov, vendar  je dobro organizirano in  pristojne službe  hitro opravijo svoje delo, tako, da smo bili v dobre pol ure že na izhodu, kjer nas je čakal transfer prevoz do hotela...

Vožnja, za katero sem mislil, da bo trajala dvajset minut, se je zavlekla v dobro uro polžjega premikanja po vpadnici v glavno tajsko mesto. Veliko je k temu pripomogel tudi šofer, ki je poleg vožnje upravljal še s tremi mobilnimi telefoni, ki so mu stalno zvonili…rahlo utrujajoče za nas potnike, ki smo bili že skoraj cel dan na poti. Verjetno je k izjemni gneči na cestah prispevalo tudi  dejstvo, da so se Tajci  v teh dneh poslavljali od umrlega kralja in so vsi hoteli priti v mesto.. Kljub vsemu, smo se pripeljali v center, do  hotela De Moc, kjer so nas prijazno sprejeli in razmestili po 
sobah….

Bangkok (3 dnevi)

Hita osvežitev ter  skok v kratke hlače in že smo bili pripravljeni za prvi ogled mesta. Ker smo bili utrujeni od poti in se je dan počasi že prevešal v noč, smo prvotno načrtovano turo rahlo skrajšali in črtali ogled dveh templjev… Kljub temu nam je uspelo prehoditi nekaj kilometrov do Khaosan road, ki je središče nočnega dogajanja v Bangkoku

Množica lokalčkov in stojnic vabi turiste in jim izvablja denar iz denarnic….ni kaj, celotno dogajanje je naravnano na lupljenje turistove denarnice…

Cene so res sprejemljive in za spodoben denar dobiš željeno, vendar na koncu ugotoviš, da bi lahko še nekoliko zbarantal in znižal ceno….

Naročili smo si slastno večerjo v enem od  lokalov  ter se podprli s tajskimi dobrotami. Ne me spraševat, kaj smo jedli, sem že pozabil,spomnim pa se, da je bilo res okusno….

Vmes smo si ogledali templje:

Wat Trithotsathep  Worawihan

in

Wat Sam Phraya

Za transport iz Khaosan road smo najeli tuc tuc, tradicionalno trikolesno motorno transportno sredstvo, ki te za majhen denar popelje po mestu. No nas je popeljala do hotela kjer smo se kmalu odpravili počivat za naslednji dan, ko nas je čakala celodnevna tura do tako imenovanega floating marketa, ter nato do ruševin starodavnega mesta Ayutaya..

Floating market in Ajuthaja
Izlet naslednji dan se je pričel tako, da nas je kombi agencije pobral v hotelu in nas odpeljal do zbirnega  mesta v centru, kjer so nas, množico izletnikov, porazdelili v skupine, glede na vsebino programa.

Sledilo je uro in pol vožnje do znamenitega  trga na vodi Damnoen Saduak.

Vožnja se je odvijala po krajevnih cestah , očitno je bilo, da se organizatorji izogibajo plačilu cestnine in skušajo prihraniti na stroških…

Prvi dve uri obiska tržnice smo imeli prosti za individualne izlete..Najem čolna na vesla ni drag in hitro smo se vključili  v prometno gnečo v kanalu….Čolni se premikajo po polžje v obe smeri, vendar se vedno  najde mesto za prehod, samo počakati je treba..Izkušnja nakupovanja in barantanja iz čolna s prodajalcem na statični ploščadi na obali pa je kar koristna…. Prodajalcu v prid dela časovni faktor , saj se pogajanja in nakup odvijejo zelo hitro, čoln se  mora premikati naprej……

Po prijetnem pohajkovanju po tržnici nas je čakal speed boat, to pri njih pomeni lesen čoln z ošiljenim premcem, opremljen s štiritaktnim avtomobilskim motorjem ki žene propeler na dolgi osi, pomočeni v vodo…čolnarji so pravi mojstri in obvladajo te čolne v nulo…..

Vožnja po kanalu čez vas pokaže v kakšnih razmerah živijo prebivalci….večinoma so to hiške na kolih, ki se razprostirajo ob obeh straneh kanalov, ki prepredajo naselje…zelo skromno, zelo neurejeno, bi z blagimi besedami lahko opisal videno…..

Progam je zajemal tudi Lunch paket, ki so nam ga postregli kar iz kombija v katerem smo potem nadaljevali izlet proti Ajuthaji….kljub vsemu je  bila hrana okusna in izdatna, tako, da  pripravljenih porcij nismo mogli pojesti do konca…

V nadaljevanju potovanja smo se najprej  vrnili v Bangkok, kjer smo odložili ostale popotnike, nato pa nas je prevzel individualni  vodič in nas popeljal do starodavnega mesta Ayutaya…

Starodavno glavno mesto kraljevine leži kakih 70 kilometorv severno od Bangkoka in je priljubljen  cilj turistov.

Prvi postanek je bil pri ležečem Budi in templju Wat Lokkayasutharam. Kip, ki se v dolžini več kot dvajset metrov razprostira na travniku, označuje  obrobje starodavnih ostankov mesta … Ostanki pagod in zidov, ki so ostali po porazu kraljestva, niso bili obnovljeni, ker je bilo nato novo kraljestvo osnovano ob obali morja, kjer sedaj leži Bangkok….

V zadnjih letih skušajo najbolj značilne stavbe iz starega obdobja Ajuthaje obuditi s postavljanem replik. Tako smo videli repliko tradicionalne tajske hiše iz obdobja Ajuthaje, v času našega obiska pa so ob robu ruševin delavci dokončevali repliko svetišča, ki naj bi jo odprli v Novembru….

Wat Mahathat, Wat Phra Si Sanaphet

Bangkok 

Glavno mesto Tajske smo si ogledali v lastni režiji… Pred potovanjem sem pregledal internetne vire in pripravil intinerar za ta dan… Žal smo morali zaradi priprav na pogrebno slovesnost njihovega kralja načrt rahlo spremeniti, vendar smo si še vedno ogledali večino znamenitosti, ki smo jih prvotno nameravali obiskati..

Na vsakem koraku pa je bilo čutiti in videti veliko žalost in pripadnost vseh Tajcev ob smrti njihovega kralja, ki je umrl sicer že v prejšnjem letu, tokrat pa so pripravljali veliko svečano slovo s kremiranjem, v Kraljevi palači v Bangkoku…Tako si le te nismo ogledali, ni pa bilo ovir za ogled najlepših templjev v Bangkoku…

Obiskani templji:

Wat Mahathat Yuvarathragsadit

Wat Pho

Wat Arun, do katerega je bilo potrebno s čolnom na drugo stran reke Chao Phraya

V vročini in z vlago nasičenem zraku smo prepešačili kar dobrih deset kilometrov in na koncu prišli tudi do krščanske cerkve Santa Cruz, ki pa je bila na žalost zaprta… Vse pričakovano veselje ob obisku nečesa, povezanega z našo kulturo, je izpuhtelo v znoju in razočaranju, da cerkve nismo mogli videti od znotraj….

Že dodobra izmučeni od vročine in vlage, smo najeli taksi in se prepeljali do China town, kjer smo planirali kosilo in ogled tega predela….. Nora gneča in kaotičen promet je prvi vtis iz tega dela mesta….

 Po kolovratenju mimo množice stojnic in lokalčkov sme se usidrali v kitajski restavraciji in z užitkom pojedli zasluženo kosilo. 

Utrujeni smo se nato samo še prepeljali do našega hotela, za ta dan smo z ogledi zaključili in tako malo skrajšali predvideni urnik ogledov…

V spominu pa nam bodo ostali vozniki tuc tucov, ki so nas prevažali po mestu in nam z vratolomno vožnjo skozi gnečo po ulicah velikokrat pognali adrenalin  po žilah ..

Naš obisk Bangkoka se je po treh dneh zaključil in sledil je transfer do Chang Maia, naslednje destinacije na našem potovanju….naročeni prevoz do letališča in formalnosti pred letom so minile brez težav in po kratkem enournem letu smo pristali v kulturnem središču Tajske, Chang Maì….

Chang Mai (trije dnevi)

Mesto leži na severu države in  je super izhodišče za trekinge in izlete.
Staro ime mesta je Lanna kar v prevodu pomeni slon, in v preteklosti je bilo to samostojno kraljestvo. Stari del mesta je obdan z obzidjem in obrambnim jarkom, napolnjenim z vodo. Znotraj obzidja je več kot sedemdeset budističnih templjev in množica za turiste privlačnih lokalčkov in  prodajaln. Na splošno se nam je zdel Chang Mai bolj čist in urejen kot Bangkok, pa tudi bolj prijazen z množico zahodnjakom prilagojenih lokalov...

Nastanili smo se v hotelčku Lanna Boutique resort, skritem med množico ostalih zgradb v mestu. Že starejša stavba ima razporejene sobe v dveh nadstropjih, sredi poslopja pa kraljuje bazen za prijetno sprostitev v vročih popoldnevih. Sobice so majhne, z osnovno opremo in zadostujejo za nekaj noči, daljšega bivanja pa si tam ne predstavljam…

Popoldanske ure prvega dne smo izkoristili za ogled starega dela mesta s templji in ga zaključili z ogledom nočne tržnice…

Ogled Chang Mai:

Thapae gate

Wat Phun Ohn

Wat Phra Sing

Wat Bupharam

Nočna tržnica

Naslednje jutro smo po zgodnjem vstajanju in hitro pripravljenem zajtrku krenili na  enodnevno individualno vodeno turo, namenjeno ogledu okolice Chang Maia in rokodelskih vasi..

Prvi postanek je  bil namenjen ogledu starodavnega templja v hribih nad mestom, imenovanega  Doi Pui temple, na gori Doi Suthep. Ogledali smo si krasen tempelj, žal pa ni bilo obljubljenega razgleda po dolini, ker so obzorje prekrivali nizki oblaki...

Sledil je ogled Elephant campa, kjer so nam postregli s predstavo dresiranih slonov, ki so počeli vse, od korakanja v vrsti, igranja orglic, brcanja žoge , do slikanja akvarelov, ki so dejansko presenetljivo dobri…Sloni sicer delujejo zadovoljno, toda ne vemo, koliko maltretiranja in grobosti so bili deležni med dresuro…..Vseeno zanimiv in privlačen program, ki pa ga nadomeščajo obiski slonjih pokopališč in kampov, kjer deklarirano  ne maltretirajo slonov….bog si ga vedi, če je kakšna razlika, slone še vedno silijo k šovu…….

Kava v  lokalu Lost in Jungle

Med potovanjem nas je vodička povabila na kavo v lokalček, skrit med gostim drevesjem kak kilometer iz glavne ceste. Prijetno osebje je hitro pripravilo osvežilne napitke, mi pa smo potem nadaljnje pol ure uživali v miru osamelega lokala sredi džungle….

Nadaljevanje potovanja je bilo namenjeno ogledu krajevnih delavnic

Ogled delavnice za izdelavo senčnikov iz bambusa in papirja iz lesene kaše je bil po moje še najbolj zanimiv. Ko vidiš spretne delavke, kako iz bambusovega lesa cepijo in oblikujejo potrebne dele za senčnik, se čudiš njihovi hitrosti in spretnosti… delajo brez avtomatizacije, edina oblika organizacije procesa je fazna delitev operacij, tako, da vsaka delavka obvladuje samo eno operacijo izdelave senčnika. Končanje izdelave pomeni še poslikava z ornamenti. Prijazne delavke tam za mali denar poslikajo majico, torbico, ali pač karkoli si zaželiš..

Ogled delavnic za izdelavo nakita in pominkov je bil namenjen predvsem obisku prodajalne na koncu… 

Ogled delavnice za izdelavo svile in svilenih izdelkov je bil tudi zanimiv…zelo zanimiva predstavitev nastanka svile od gosenic do končnega izdelka in na koncu jasno, prodajalna z blagom ter izdelki iz svile...

Nov dan nam je prinesel potovanje proti Zlatemu trikotniku na tromeji med Mjanmarom, včasih poimenovanem Burma, Laosom in Tajsko. Potovanje čez razgibano pokrajino, prekrito z obdelanimi polji in gostimi gozdovi je z vmesnimi postanki in ogledi kar hitro minilo.

Ogledali smo si  vroče vrelce Mae Kha Jan, obkrožene  z množico stojnic založene s  povsod enakimi spominki in obleganimi z gručami turistov,ki vsi potujejo v isto smer…..

Naslednji postanek je bil namenjen ogledu belega templja Wat Rong Khun, novejšega svetišča, ki ga je dal zgraditi tajski poslovnež, ki se je vrnil iz Anglije, kjer je obogatel…

Množice turistov, ki obiskujejo ta tempelj, prinesejo dovolj denarja za nove širitve in dodatke svetišču.

Na poti smo se ustavili tudi v vasi Kareen, kjer ženske tradicionalno nosijo medeninaste obroče okoli vratu, ki jim jih z leti dodajajo, tako, da so njihovi vratovi zato nenormalno dolgi in jih mora zato celo življenje podpirati venec obročev….Revščina na vsakem koraku, vendar vsi izgledajo srečno in zadovoljno. Kljub temu pa mladi opuščajo tradicijo in se počasi selijo v mesta…

Izlet smo prekinili za dobro urico v prijetni odprti domači restavraciji, kjer so nam ponudili kosilo v samopostrežnem načinu. Dobro podprti s tajskimi dobrotami, smo se odpravili na vožnjo s čolnom po reki Mekong, namenjeni ogledu  zlatega trikotnika, območja,ki  so ga v preteklosti obvladovali gangsterji s preprodajo opija. V pristanišču se nad dogajanjem vzpenja veliki Buda in po pripovedovanju  vodiča so postavitev le tega sofinancirale vlade Kitajske, Laosa, Mjanmara in Tajske..

Tajska vlada je izkoreninila gojenje maka za pridelavo opija in namesto tega kmete navdušila za pridelavo kakovostne kave….Namesto trgovanja z opijem se zdaj na obali Laosa bohotijo velike igralnice, ki tudi prinašajo obilo denarja.  Z doplačilom 30 bahtov smo se lahko izkrcali na ozemlju Laosa, zelo omejenem območju, namenjenem izključno prodaji spominkov in brezcarinski robi, kot so žgane pijače in cigarete. Zanimivost, ki jo tam ponujajo, so žganja, v katera namakajo razne eksotične živali, od kobre, škorpijona, gekona, do tigrovega penisa…. No poskusil sem žganje v katerega je namočena kobra in pa žganje v katerega je namočen tigrov penis.  Nič posebnega, pa tudi napovedanega učinka ni bilo…..

Po sprehodu skozi tržnico smo se odpravili s hitrim čolnom nazaj na ozemlje Tajske.

V programu smo imeli še ogled tržnice na meji z Mjanmarom, ki smo jo nato na željo nekaterih tudi obiskali…Bili smo že kar utrujeni in večini se ni dalo voziti še naprej ter tako podaljševati časa izleta, vendar smo se morali prilagoditi programu in željam peščice….

Po polurnem postanku na meji, kjer nas je ves čas prala ploha, smo se končno odpravili na več kot štiri ure dolgo vožnjo proti Chang Mai, kamor smo se vrnili v poznih večernih urah.

Koh  Samui (šest dni)

Naslednji dan smo imeli pred odhodom na letališče nekaj več časa za počitek, ob dogovorjenem času pa nas je prišel iskat prevoznik in nas popeljal do letališča Suvarnabhumi, kjer smo se vkrcali za let proti Koh Samui.

Otok Koh Samui je bila zadnja postaja našega potovanja, kjer smo preživeli preostanek našega dopusta in leži v tajskem zalivu. Je tretji največji otok na Tajskem in ima svojo  lokalno vlado.

Rezervirano smo imeli namestitev v hotelu White sand Samui resort na robu vasi Lamai.

Ko nas je kombi vozil proti hotelu, smo si s strahom ogledovali neurejeno vas in okolico hotela, nastanitev sama pa nas je zelo presenetila. Nastanili so nas v apartmajih najvišje kategorije, imenovanih Pool Villa z luksuzno opremo in lastnim bazenom pred apartmajem, tako da smo te dni preživeli kot carji.. J

Izlet v nacionalni park Angthong

Lokalna vodička, ki nam je urejala tudi transfer za letališče, nam je ponudila tudi množico aranžmajev z izleti in izbrali smo si izlet v narodni park Angthong, kar v prevodu pomeni Zlata čaša. Park sestavlja veriga 42 majhnih nenaseljenih otočkov, poraslih z zelenjem, ki se razprostirajo na 50 kvadratnih kilometrih. Lesena barka nas je v slabih dveh urah pripeljala iz pristanišča Lomprayah na otok Koh Woa-Ta-Lab, kjer so nam razdelili kajake, s katerimi smo potem preveslali dober kilometer razburkanega morja. 

Malo nervoze je bilo prisotno, ker so kajaki zelo nestabilni in ob nepravem gibu hitro končaš v vodi. No, mi smo srečno priveslali do cilja, kjer nas je čakal ogled jezera Talai Nai usidranega v otok.

Za ogled se je treba povzpeti po strmih stopnicah do razgledne točke, s katere se ponuja prekrasen pogled na okoliške otoke na eni strani in  na lepo jezero, obdano z otoško vegetacijo na drugi strani. 

Po tem ogledu nas je čakalo kosilo na ladji, ki sem ga zaradi zibajoče barke stresel polovico po mizi, polovico pa po klopi, preden sem ga utegnil pojesti….

Potovanje smo nato nadaljevali do naslednjega otoka Koh Sam Sao, kjer je lepa razgledna točka in plaža za kopanje. Od napovedanega in plačanega snorkljanja ter ogleda koralnih grebenov ni bilo nič, ker se je organizator zaradi visokih valov in vetra odločil skrajšati izlet zaradi varnosti potnikov.

Po kopanju v zaradi  dvignjene mivke in močnega valovanja umazani vodi, smo se spet vkrcali na ladjo, ki nas je popeljala nazaj na otok Koh Samui. Pot je bila kar dogodivščina, prevsem zaradi visokih valov in zelo zibajoče barke, ki je nekateri niso prenesli brez bruhanja. Vse planirane dogodivščine v okviru potovanja pa so izzvenele skoraj neopazno, oziroma smo imeli občutek, da nas samo prevažajo od točke do točke…..

Odprta tržnica na otoku Koh Samui

Na otoku smo si v vasici Lamai blizu našega hotela ogledali tudi odprto tržnico in tam nakupili spominke za domov. Brez glihanja seveda ni šlo in na koncu smo že kar obvladali ta posel, vsaj tako smo mislili…. Svojstveno doživetje je tudi hrana, ki jo ponujajo na tej tržnici. Poceni tajske specialitete se kar same ponujajo s stojnic, vendar nismo premogli poguma, da bi si privoščili tam večerjo, raje smo jo mahnili v picerijo. Sam sem vseeno poskusil praženo gosenico sviloprejke in svinjsko meso na žaru s sladkim prelivom; moram reči, da je bilo zelo okusno, pa tudi nobenih posledic ni bilo naslednji dan….. J

Seveda ni šlo tudi brez poceni krojačev, pri enemu od njih sem si dal izdelati dvoje hlače po meri, vse skupaj za 50 EUR našega denarja, narejeno iz prvovrstnega blaga  in kot ulito….

Drugače pa smo čas na otoku izkoristili predvsem  za poležavanje ob hotelskem bazenu, uživanje   v visokih valovih in sproščanje v udobju hotelske nastanitve ter prijaznega osebja, ki je kar hitro minilo….

Vmes smo si privoščili tudi obvezno masažo, ki jo ponujajo skoraj na vsakem vogalu…

Ogled znamenitosti na otoku Koh Samui

Prijazno hotelsko osebje nam je ponudilo avto s šoferjem in za majhen denar smo nato v štirih urah obkrožili otok, ter si ogledali glavne znamenitosti:

Wat Sila Ngu

Kitajski tempelj Guan Yu

Slapove Nam Tok Na Muang

View point s parkom

Slapovi Tar Nir in Magic garden (čarobni vrt)

Wat Khunaram z mumificiranim  menihom

Kip velikega Bude (Big Buda) na obali severnega dela otoka

Še par besed o plaži… peščena plaža, ki se razprostira na dobrih štirih kilometrih ob kraju Lamai, je pravi raj za poležavanje, jutranji tek ali igro z visokimi valovi. Obdana z vrsto hotelov in resortov na eni ter širnim morjem na drugi strani, nudi prostor za meditacijo in uživanje ter počitek ob pogledu na razpenjeno vodo, ki premetava drobni pesek in ga odlaga v vedno drugačnih vzorcih nazaj na obalo.

Lamai ima drugo najbolj popularno plažo na otoku.

V tem času na otoku še ni veliko turistov, tako  da smo se izognili običajnim gnečam v mestu in na obali. Kljub monsunskemu obdobju, ki se v Oktobru počasi zaključuje, smo imeli srečo z vremenom, saj smo imeli skoraj vse dni vsaj 50 odstotkov sonca. Vmes nas je kdaj zmotila krajša ploha ali kakšna nočna nevihta, vendar je bilo bivanje prav prijetno v primerjavi z vročimi, sonca polnimi dnevi, ki sledijo  v naslednjih mesecih…

Edino zadnji dan našega bivanja na otoku Koh Samui smo izkusili pravo monsunsko deževje, ki je trajalo cel dan in ponehalo šele proti koncu dneva,  ko smo imeli naš let proti celini.

Seveda je potrebno vzeti v zakup visoko vlago, povezano z za naše razmere visokimi temperaturami, ki smo jih morali prenašati, toda to je pač dejstvo, ki ga je potrebno sprejeti…

Definitivno je bila Tajska vredna ogleda, in nas je očarala z množico znamenitosti in prijaznimi ljudmi.

Ob vsem tem pa nas je ves čas spremljala tudi vzpredna podoba razmer, v katerih ljudje tam živijo.

Večinoma skromne stanovanjske razmere in skromno ter enostavno vaško življenje vedno bolj izpodriva tehnološki napredek ter na vsakem koraku spremljajoča telekomunikacijska tehnologija. Prav absurdno je bilo videti dragega Toyotinega Hiluxa poleg kolibe, ki ni premogla osnovnih, po naših standardih potrebnih bivalnih razmer, ali pa budističnega meniha, zavezanega meditaciji in  skromnemu življenju, ki surfa po Internetu s pametnim telefonom in najslabše plačano delavko, sedečo v kotu na tleh, med kratkim odmorom, tipkajočo sporočila na pametni telefon….Toda vse to je del realnosti, s katero se spopadajo Tajci in uspešno krmarijo iz revščine ter mizerije, ki je bila še pred nekaj desetletji njihov redni spremljevalec.

Ne glede na vse nam bo Tajska ostala v lepem spominu, nanj nas bodo vezale tudi množice fotografij in posnetega materiala iz našega štirinajstdnevnega popotovanja……..

Disclaimer:

Opozorilo: material predstavlja osebno videnje avtorja in informacijo o potovanju ter ne more služiti kot vodič, zato ne prevzemam nobene odgovornosti za pravilnost podatkov ali negativne posledice, ki bi nastale na osnovi uporabe zgornjih informacij. Uporaba podatkov iz tega dokumenta je dovoljena, vendar  le na lastno odgovornost uporabnika informacij!

Copyright:

Podatkov in slik iz tega dokumenta brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno kopirati in objavljati  v drugih javno dostopnih aplikacijah ali objavah, niti v delih, niti v celoti!

Avtor: Frenk Žun
Foto: Milena in Frenk Žun