Po lepih kolesarskih počitnicah ob Donavi v Juliju, sva z Mileno v Septembru začela pogledovati proti morju. Ugoden all inclusive aranžma na Zakynthosu se nama je zdel primeren za enotedenski oddih in tako sva se v drugem tednu Septembra vkrcala na čarterski let z Brniškega letališča in čez nekaj ur prispela v hotel ob plaži Alykeses beach.
Prijeten hotelski kompleks tik ob obali, z bazenom, jacuzijem in ležalniki pod senčniki se nama je takoj prikupil. Seveda ne moreš uiti grški posebnosti odlaganja toaletnega papirja v koš za smeti, vendar sva se na to že navadila v prejšnjih letih in naju ni preveč motilo.
Prvi dan dopustovanja sva preležala na plaži in uživala v božanju sončnih žarkov in topli morski vodi.
Zakintos ali Zante po italijansko, je tretji največji grški otok v Ionskem morju. Lani smo ga obiskali z jadrnico, ko smo s prijatelji križarili med Ionskimi otoki, letos pa sva si ga izbrala za počitniško destinacijo. Je tretji največji otok v Ionskem otočju. Ime otoka izvira iz grške mitologije po Zakintosu, sinu legendarnega poveljnika Dardanusa. Otok je majhen, meri 405 kvadratnih kilometrov ter ima 123 km obale. Jugozahodna stran otoka, ob kateri smo prileteli do otoka, je posejana s klifi , ki se strmo spuščajo v morje. Med zajedami v obalo je nekaj lepih plaž, ki pa so večinoma dostopne samo z morja.
Naš hotel je lociran na vzhodni strani otoka, ki gleda proti Kefaloniji, največjemu otoku Ionskega morja. Plaže na tej strani otoka so lepe, mivkaste s kristalno vodo, ki je v septembru še zelo topla.
Med sprehodom po vasici Alykes sva si rezervirala izlet z ladjo za naslednji dan in tako smo se zjutraj odpravili s hitro ladjico na zahodno stran otoka, najprej pogledat plažo Navagyo beach, ki je znana po nasedli ladji tihotapcev cigaret, ki so tam nasedli leta 1980. Ladja je bila zgrajena leta 1937 in je prvotno nosila ime St.Bedan. Služila je kot obalna tovorna ladja, med drugo svetovno vojno pa je sodelovala tudi v slavni evakuaciji zavezniških vojakov pri Dunkirku. Kasneje je zamenjala več lastnikov in imen, nazadnje pa je plula pod imenom MV Panagiotis. Ladja je med begom pred Grško mornarico 1.oktobra 1980 v viharju nasedla na obalo , za tihotapci in tovorom pa se je izgubila vsaka sled. Krožijo govorice, da se v nasledjih 4 letih na Zakintosu ni prodala niti škatla cigaret….Zarjavele ruševine, ki bodo verjetno kmalu sedle same vase, dajejo poseben pridih plaži izklesani v mogočne klife, ki je dostopna samo z morja. In to kakšnega morja, ….., odtenki modre se prelivajo skozi valove in dajejo kraju poseben pečat. Po enournem kopanju v visokih valovih čarobnega zaliva smo se odpravili na ogled Modrih jam, ki jih je morje izdolblo v apnenčaste klife. Zaradi previsokih valov je kopanje tu odpadlo… Po še dveh postankih za kopanje v mirnejših zalivčkih, smo se vrnili v izhodno pristanišče v Alykesu. Lep izlet za male pare bi rekel…..
Alykanes..
Je majhna vasica, v kateri je lociran naš hotel in približno 18 km oddaljena od mesta Zakintos. Z vasico Alykes sta paktično združeni, saj ne veš kje se konča ena in prične druga....Območje ob morju je ena sama velika peščena plaža, posejana z aparmajskimi naselji in hotelčki, ki pa jih ni pretirano veliko in zlasti v posezonskem obdobju lahko uživaš v miru in praznih plažah...Vasica je zelo primerno izhodišče za izlete po otoku,kar sva z Mileno v nadaljevanju tudi izkoristila. Za dva dneva sva si najela avto in prekrižarila otok.
Askos Stone park
Najin ogled otoka sva začela z obiskom Stone parka Askos. Park ponuja na ogled starinske koče in ostale zgradbe, ki so služile otočanom, med njimi pa se v ogradah sprehaja množica srnjadi, koz in domačih živali. Zanimivo je krmljenje, ki ga lahko izvajaš samo pod nadzorom zaposlenega v parku. Posebno zabavno je bilo hranjenje rakunov, ki nenehno stegajo svoje tačke proti tebi, da bi dobili tako željeni briket hrane...
Elies olive press
Med potjo sva se ustavila tudi v eni izmed mnogih oljarn, kjer sva si ogledala tehnologijo, preizkusila nekaj olivnih olj ter seveda tudi nakupila par steklenic olja za domov..
Navagio, ship wreck
Eden od ciljev je bil tudi ogled ladijskih razbitin in lepe plaže s pečin, ki nudijo drugo perspektivo, kot ogled s plaže, ki smo ga imeli par dni prej..Žal so vsi dostopi do pečin zaprti in pod nadzorom, tako, da smo si željeni ogled lahko privoščili samo iz ene zavarovane točke, kjer pa je bila seveda gneča. Vsak se hoče slikat in zato je bila pred balkončkom za ogled kar dolga vrsta.
St.George monastery
V nadaljevanju poti sva se ustavila v bližnjem samostanu Sv.Gregorja, kjer še sedaj živi 10 menihov. Samostan je star 600 let in nudi skromno zavetišče prebivalcem. Premore pa tudi obrambni stolp, ki so ga menihi uporabljali za zaščito pred gusarji ki so v preteklosti pogosto plenili po teh krajih. Po pripovedovanju meniha, so se v primeru napada menihi zaklenili v stolp in iz njega izlivali vrelo olje na napadalce...
Kambi old village
Z glavne ceste sva zavila proti vasici Kambi, saj je velika tabla oglaševala old village, kar sva si seveda želela ogledati. No nič posebnega, takih vasic sva kar nekaj prevozila ob poti....Sva pa naletela na super lokal na koncu vasi , pozidan na najvišji skali med pečinami, ki se spuščajo v morje. Pokrita terasa nudi prelepe poglede na morje in pečine, zvečer pa z nje lahko občuduješ lepe sončne zahode, ki jih narava sama ponuja očem....
Minoian cemetary
Ob povratku na glavno cesto sva se ustavila tudi ob označenem minojskem pokopališču, ki je edini ostanek pradavne civilizacije, ki sva ga uspela videti na otoku.
Keri beach, lake
Pot naju je vodila na južni del otoka, kjer sva se okopala v čisti vodi na plaži Keri ter nato nadaljevala pot nazaj proti hotelu.
Mesto Zakintos
Naslednji dan sva se najprej odpravila v največje mesto na otoku, to je istoimenski Zakintos. Mesto je kar veliko in premore tudi pristanišče za trajekte. Na zgradbah se kaže vpliv beneške ahitekture, saj tega otoka nikoli niso zavojevali Turki in je bil v preteklosti pod Beneško upravo.
Obiskala sva cerkev Sv. Marka, katere zvonik spominja na zvonik na Markovem trgu v Benetkah. Maša se je ravno končala, tako, da nisva bila izpostavljena Covid tveganju....
Po prijetni osvežitvi na odprtem vrtu mestne kavarne, sva se odpravila naprej po otoku.
Garakas beach Gnezda želvjih jajc
V nadaljevanju obiskala jugovzhodni del otoka , zapeljala sva se do plaže Garakas, kjer je varovano območje vališč želv Kareta. Za ozkim pasom tik ob obali, ki je namenjen kopalcem, je zavarovano območje gnezd želvjih jajc, ki jih rangerji stalno nadzorujejo in spremljajo proces valjenja in izleganja želv. Žal želv nisva videla, toda že ogled vališča in razstavne kolibe z informacijami in slikami je bil vreden ogleda..
St. Nicolas beach
V želji videti karete v morju, sva se podala še do plaže Sv .Nikolaja, ki premore pomol, zaradi česar sva sklepala, da bova lahko najela čoln in se popeljala do želv. Žal čolna nisva dobila, namesto tega pa sva naredila par lepih fotk ob kapelici, ki sameva na kamnitem rtiču ob plaži.
Kasneje sva izvedela, da čoln za oglede želv štarta iz Zakintosa, toda ni se nama dalo še enkrat ponavljati poti in tako sva ostala brez tega ogleda. Imela pa sva ‘SKORAJ’ dogodek na naši plaži, kjer sva nekega popoldneva plavala kot običajno kar daleč od obale. Počasi se nama je približal motorni čoln in človek v njem naju je opozoril, da je v bližini želva Kareta. Seveda sva jo hotela videti in sva plavala za krožečim čolnom, nakar naju je lastnik povabil na krov da skupaj najdemo in si ogledamo to veliko želvo. Žal se je žival splašila in odplavala, tako da nam bližnje srečanje ni uspelo zato sva po zahvali čolnarju odplavala nazaj na obalo
Winery – wine tasting
Končno sva našla tudi vinerijo, ki nudi degustacijo vin, in veselo sva zavila na dvorišče domačije. Prijetno urejeno okolje, s pokritim vrtom, nad katerim se razprostira brajda, ki prijetno hladi ozračje, je ponudilo izvrstno podlago za wine tasting. Lastnik nama je postregel s 6 vrstami vin, 3 bela in 3 rdeča in ob serviranem prigrizku podal osnovne informacije o serviranih vinih. Dobra ura pokušine se je po desertnem vinu prijetno končala z ogledom vinske kleti.
Maries - Sončni zahod
Ker je bil naš hotel lociran na vzhodni strani otoka, zvečer nismo mogli uživati v sončnih zahodih, zato sva se tokrat z Mileno odpeljala na zahodno stran do vasice Maries, kjer sva v vaški gostilni ob grški solati in dobrotah z žara uživala v sončnem zahodu in igri svetlobe v oblakih, ki so zadušili zahajajočo svetlobo, še preden se je potopila v morje..
Še zadnji dan poležavanja na ležalniku in razvajanja v topli morski vodi in že se je bilo potrebno naslednji dan odpraviti domov..
Najine sedemdnevne počitnice na Zakintosu so se kar hitro iztekle, vendar lahko rečeva, da sva preživela lep dopust v prijetnem, urejenem hotelu, ki nam je nudil vse razkošje all inclusive postrežbe z lepo urejeno bazensko površino in krasno mivkasto plažo s kristalno čisto vodo
Copyright:
Foto: Milena in Frenk Žun
