Sailing Ionian see, Greece, June 2019

Route: Lefkas-Ithaca-Kefallonia-Zakinthos-Petalas-Kalamos-Meganisi- Lefkas

             Povezava do informacij o Jonskih otokih: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jonski_otoki

Nisem pomorščak, vendar me vožnja z jadrnico navdušuje in letos sem se na povabilo moje štajerske druščine, s katero se občasno dobimo, udeležil  njihovega moškega jadranja . Prijatelj Arč me je predstavil  posadki med  proslavljanjem njegove in Olgine šestedsetletnice, in en teden po žurki se je naša šestčlanska ekipa že odpravila na pot. Štart z najeto jadrnico smo planirali iz Lefkasa na istoimenskem grškem  otoku, ampak najprej je bilo potrebno priti do tja. Beko je prijazno ponudil svojega novega Mercedesa AMG V250d 4 matic in prevoz, tako ,da se je naša  kompletna druščina zbrala v Slovenskih Konjicah od koder smo potem štartali našo avanturo. Do Konjic me je pripeljal Matej, ki je tudi z ljubljanskega konca in me je pobral na Petrolu v Lukovici.

V ekipi sva samo Gorenjca midva z Matejem uporabljala pravi imeni, vsi ostali člani posadke, Štajerci, pa imajo partizanska imena: Arč, Buc, Beko in Henki….

Čas na Štajerskem se odvija drugače kot v ljubljanski kotlini in predvideni odhod se je iz osme ure zavlekel na deseto, pa še po odhodu smo se morali ustaviti pri njihovem prijatelju, ki nam je postregel z domačimi suhomesnimi dobrotami in vinčkom…Pravo potovanje se je tako začelo s tremi urami zamude…, ne sekiraj se Frenki, smo na dopustu.,,,..

Dvodnevno potovanje z avtomobilom čez Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in Grčijo smo prekinili za prenočevanje v Leskovcu in nato drugi dan popoldan dospeli do Lefkasa.

V Leskovcu smo vsi pričakovali dobre specialitete iz roštilja, vendar smo bili nad ponudbo rahlo razočarani, predvsem tisti, ki smo že poskusili leskovačke specialitete na znameniti roštiljadi…Očitno nismo izbrali pravega lokala za doživetje srbske kuhinje….

Neprijetna dogodivščina na poti proti Leskovcu se nam je pripetila….za kosilo smo se hoteli ustaviti v restavraciji na Sremskem frontu in zapeljali z avtoceste, ko je nenadoma počilo, prileteli smo na naletno jamo in presekali gumo…Glede na dimenzije gume (19 col, nizkopresečna) sem si rekel, dobri smo za dva dni,…, vendar čudo, asistenca je prispela zelo hitro in v dveh urah smo imeli novo gumo, sicer zimsko, ampak dimenzije so bile prave, tako da smo lahko nadaljevali pot.

Po prihodu v marino v  Lefkasu smo se vkrcali na najeto 15 metrsko Jeanneaujevo Sun Oddisey 469 in prvo  noč prespali v marini, ker nas je nabava in počivanje v bližnjem bifeju preveč zamudilo, nočno jadranje pa nam ni bilo potrebno, saj predvidene vremenske fronte, ki smo ji hoteli uiti, ni bilo nikjer na obzorju…

Nisos Lefkas, Levkadha, Leucas, Levkas

povezava do opisa otoka:https://sl.wikipedia.org/wiki/Lefkada

Dostop do Lefkasa je kar specifičen, saj je cesta do otoka speljana tudi skozi predor pod morjem , prečkati  pa moraš tudi dvižni most, da se nato preko nasipa pripelješ do otoka.

Prav nasip in dvižni most sta predmet polemik predvsem o tem ali je Lefkas otok ali samo polotok….

Dejansko Levkas od celine loči le dolg kanal, ki poteka med slanim močvirjem in otokom. Sedanji kanal so zgradili Grki z britansko pomočjo leta 1905, vendar kanal tu obstaja že iz sedmega stoletja pred Kristusom.

Mesto Levkas, kjer je tudi marina, leži pod vzpetinami,preko katerih pot vodi na drugo stran otoka.

Po strmi poti smo se zvečer s kombijem prepeljali do vasice Ay Nikitas, kjer smo si privoščili obilno grško pojedino in spotoma spremljali nogometno tekmo lige prvakov med Toti ham in Luzer pul, kot jima pravijo Štajerci….

Zjutraj smo se po noči prespani na barki, iz marine usmerili proti Itaki,  otoku znanem predvsem zaradi Odiseja, opisanega v Homerjevi Odisejadi, ki naj bi živel na tem otoku.

Morje na poti je  bilo posejano z več otoki, pluli smo tudi mimo otočka Nisis Skorpios, ki je bil Onasisov otok. Ladijski mogotec ga je kupil za 6600 dolarjev v šestdesetih letih prejšnjega  stoletja, vendar ga je nato leta 2013  za 153 miljonov dolarjev prodala  miljarderjeva vnukinja neznanemu Rusu. Dober kšeft,  bi rekel….Na splošno ima več otokov privatnega lastnika, med njimi so tudi arabski šejki….

Nisos Ithaca

Itaka je otok, povezan s številnimi mitološkimi in zgodovinskimi asociacijami. Najbolj znan je seveda po Odiseju, ki naj  bi po opisih v Homerjevi Odisejadi živel na otoku. Veliko najdb po otoku sicer posredno povezuje navedbe iz Odiseje, toda še vedno se vnemajo polemike, ali je Odisejada plod dejanskih dogodkov, ali samo rezultat avtorjeve domišljije..

Na Itaki smo se zasidrali v vasici Vathi , kjer je glavno pristanišče otoka. Pristanišča ne vidiš, dokler se ne pripelješ direktno v zaliv. Majhna vasica se razprostira ob obali in je posejana z lokalčki , ki vabijo turiste z grškimi specialitetami in osvežilnimi pijačami.

Veliko zgradb v vasici je bilo porušenih med potresom leta 1953, toda večina je sedaj na novo zgrajenih ali pa lepo obnovljenih in pobarvanih.

Privez v tej vasici je bil zastonj, pa še tuš smo si lahko privoščili v eni bližnjih hiši za tri Evre in pol…

Privez v Vathiju nam je zagrenil izraelski katamaran, katerega lastniki so bili res arogantni , da ne rečem še kaj zraven.. Ob privezovanju so nas takoj obtožili , da smo jim presekali vrv njihovega bay boata, ki je bil privezan ob jahti,…nato pa s svojim arogantim vedenjem dajansko vplivali na našo dobro voljo in počutje.

Naslednji dan zjutraj smo zato kar hitro potegnili iz marine proti Kefaloniji in ob mojem igranju Avsenikove Prelepe Gorenjske pozdravili naš odhod iz pristanišča….

Na poti iz Itake na Kefalonijo smo se ustavili tudi v majhnem zalivčku, kjer sem se prijetno osvežil v še vedno hladni vodi, ki ni dosegla dvajset stopinj Celzija. Nihče drug iz družbe se mi ni pridružil, tako da smo po kratkem postanku hitro nadaljevali pot.

Nisos Kefallinia, Kefallonia, Cephalonia

Povezava do opisa otoka:https://wiki.potnik.si/Kefalonija

Popoldan smo prispeli v Ay Eufimia, vasico z velikim pristaniščem, ki leži vzporedno z otokom Itaka.

Ne me basat, tudi Izraelci iz Vathija so se privezali tu, na srečo je bila ena barka vmes in nismo imeli neposrednega stika in priložnosti za nove iritacije…

Tukaj nas je privez v marini stal euro na meter plovila na dan, voda stane minimalno 5 eur in elektrika 4 eur na dan. Prijetna obalna vasica živi pretežno od turistov z jaht, ki se privežejo v njihovi marini. Na robu naselja se razprostira hotelski kompleks , ki pa je bil v času našega obiska bolj prazen kot ne. Kot zgleda se turistična sezona v prvih dneh junija še ni začela.

Jutiranji sprehod po vasici me je pripeljal tudi do ostankov staro rimske vile, od katere so ostali lepi talni mozaiki in nekaj zidov . Žal je zadeva slabo označena, tako da sem jo našel res slučajno…

Med jadranjem proti Zakintosu sem se vrgel v morje in se nekaj časa na vrvi vlekel za jadrnico. Šele tako dobiš pravi občutek za hitrost in kar velik upor, ki ga pri tej hitrosti ustvarja voda. Beko ne bi bil Beko, če  vrvi ne bi odpel, tako, da sem nebogljeno ostal v  vodi, dokler jadrnice niso obrnili in me pobrali….sem mu potem vrnil in ga porinil v vodo J,  in  napovedal mi je vojno.

Še dobro, da sva se sabljala samo s kozarci, zmagovalca pa ni bilo...

Nisos Zakinthos, Zakynthos, Zante

Povezava do opisa otoka: https://wiki.potnik.si/Zakintos

Popoldan smo pristali v glavnem mestu na otoku, ki nosi tudi isto ime..na otoku je več visokih gora, ki lovijo oblake in skrbijo za navodnjavanje otoka, tako da je le ta bistveno bolj zelen kot Itaka in Kefalonija. Po zelenju tekmuje s Krfom, ki leži severneje in velja za enega najbolj zelenih grških otokov. Še dobra ribja večerja v restavraciji v drugi vrsti od morja, kjer so cene malo nižje in že smo utrujeni popadali po kabinah in odsmrčali do jutra….

Iz Zakintosa smo prečkali morje proti celini in sicer je bil naš cilj otok Petalas. Potrebovali smo kar sedem   ur, da smo prišli do tam. Spet ni bilo nič vetra, tako da smo morali uporabiti notranji motor, ki je vgrajen v jadrnico…

Vmes so nas ustavili italjianski (!) financarji in nas malo izprašali o tem od kod smo, od kod smo prišli in kam gremo, nato pa so nas ob mojem igranju Avsenikove Planice veselo pozdravili in se odpeljali v svojem gliserju.

Nisis Petalas

Otok ni naseljen, je pa prijeten za priveze in namakanje v čistem morju. Zasidrali smo se v zalivčku skupaj s še nekaj barkami in užival v popoldanskem soncu ter štajerskem vinu. Beko se je izkazal in nam spekel ribe, ki smo jih zjutraj kupili v Zakintosu..

Zelo preprosta priprava, brez komplikacij z marinadami in začimbami, ribe pa so bile odlične..

Preizkusili smo tudi  naš bay boat s katerim sta Beko in Henki odšla do obale, kjer sta začuda našla prebivalca kolibe, za katero smo mislili, da je nenaseljena. Nazaj sta se vrnila s hobotnico, ki jima jo je podaril Grk..,super, imeli jo bomo za v solato naslednji dan….

Večer je minil v Bekijevem glisiranju po zalivu in spoznavanju sosedov v zasidranih jadrnicah. Na koncu mu je zmanjkalo bencina in že v mraku in kar močnem vetru se je trudil priveslati do naše barke, vendar mu ni nič kaj dobro uspevalo. Očitno ga je opazoval tudi sosed, ki ga je nato s svojim bay boatom nato potegnil do naše jadrnice in si za to prislužil pivo J.

Po res dobri večerji in nekaj kozarcih špricerja smo prijetno utrujeni zaspali ob zvokih gibanja jambora, udarjanja valov v jadrnico in poskakovanja našega bay  boata na valovih..

Naslednji cilj je bil otok Kalamos, kamor smo se odpravili naslednje jutro.

Kalamos

 Kratko razdaljo smo skozi arhipelag majhnih otočkov , mimo sosednjega Kastosa  prevozili v   slabih petih urah in se zasidrali v vasici Kalamos……

Kalamos je visok otok,katerega stene se vzpenjajo pred bližnjo obalo celine. Včasih sa ga uporabljali za pribežališče pred piratskimi vpadi, sedaj pa je otok več ali manj prazen.

Istoimenska prijetna vasica je bila naš zadnji privez pred vrnitvijo v matično pristanišče. Pozdravil nas je prijazni George, ki ima tudi gostilno na začetku pomola, pred vhodom v vas, tako da polovi večino gostov, ki privežejo barko na tem pomolu. 

Koristil nam je kratek desetminutni sprehod  do lepe plaže na strani otoka ,ki gleda proti morju. Ni bilo pričakovanega piva v baru na plaži, ker je lokal še zaprt, zato smo se po kratkem kopanju hitro vrnili v cilivizacijo, beri k Georgu J, kjer smo imeli  tudi rezervirano mizo za večerjo.. Vmes sem skočil na barko prižgat ogenj za kuhanje naše hobotnice, ki si jo bomo privoščili jutri, pa tudi kratek počitek po naporni hoji se je prilegel J..

Na privezu smo spoznali tudi prijetne Angleže, ki se niso  mogli načuditi , da znamo  vsi angleško, še bolj pa so bili presenečeni, ko smo jim  podarili dve steklenici slovenskega vina, nad katerim so bili seveda navdušeni.

Zvečer so nam vrnili, sedeli smo pri Georgu, ko nam natakarica prinese dve steklenici vina, ki so nam ga naročili in plačali naši novi angleški prijatelji, eden med njimi je  bil celo Škot.

No, še zadnji dan križarjenja nam je prostal mimo množice otokov do Lefkasa, kjer moramo zvečer predati barko.

Meganisi

Vmes smo naredili kratek postanek na otoku Meganisi za kopanje in našo hobotnico v solati.

Otok je znan po lepih zalivčkih, ki jih na veliko obiskujejo jadrnice in druga plovila in enega izmed njih smo tudi mi okupirali za par ur….

Na srečo ni bilo nikjer gusarjev…, ti so po teh vodah strašili do dvajsetega stoletja…

Še kratka plovba skozi prelive med otoki in že smo bili v  marini na Lefkasu..
Check out je nekaj drugega kot na hrvaškem, tudi tu bi se lahko sosedje marsikaj naučili, predvsem o učinkovitosti in odnosu do gostov….

Večer smo izkoristili za ogled mesta Lefkas in dobro večerjo, po noči, prespani na jadrnici, ko nas je celo noč zbujala glasna ukrajinska posadka sosednje jadrnice, pa smo se počasi odpravili domov, s predvidenim postankom za spanje v Kragujevcu.

Ne morem mimo Kragujevca, kjer smo se srečali z Arčevim prijateljem in doživeli pravo starogradsko večerjo z živo glasbo in tako vrhunsko zaključili naše potovanje. 

Preostala nam je samo še vožnja do Slovenskih Konjic, kjer smo se poslovili z željo, da tako zadevo ponovimo…

Za povzetek, tole jadranje je bilo lepa dogodivščina, napolnjena s smehom in glasbo ter lepimi pogledi na obale in otočke v Ionskem morju, ki smo jo seveda začinili z dobrim vinom iz konjiških vinogradov J

Škoda, da zaradi neobičajno hladnega zraka za ta letni čas nismo imeli več vetra za jadranje, vendar nam je po drugi strani vreme odlično služilo in nam polepšalo dopust.

Na koncu smo si rekli, lepo je bilo , bo treba ponoviti….

Disclaimer:

Opozorilo: material predstavlja osebno videnje avtorja in informacijo o potovanju ter ne more služiti kot vodič, zato ne prevzemam nobene odgovornosti za pravilnost podatkov ali negativne posledice, ki bi nastale na osnovi uporabe zgornjih informacij. Uporaba podatkov iz tega dokumenta je dovoljena, vendar  le na lastno odgovornost uporabnika informacij!

Copyright:

Podatkov in slik iz tega dokumenta brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno kopirati in objavljati  v drugih javno dostopnih aplikacijah ali objavah, niti v delih, niti v celoti!

Foto:   Frenk Žun

Avtor: Frenk Žun