Počitnice na Rodosu, Oktober 2021
Korona gor, Korona dol, mi gremo na dopust, smo rekli in se s prijatelji Dolinški odpravili na Rodos. Brez kompliciranja in velikih idej, smo se prijavili pri turistični agenciji Palma za aranžma v letošnjem Oktobru. Namesto na Oktoberfest gremo na morje, tudi tam točijo pivo, če ga želiš :-) .
Protokoli vstopa v Grčijo poleg PCR potrdila zahtevajo tudi PRF, passenger registration form, ki nama je bil znan že od lanskega leta, vendar se s tem nismo preveč obremenjevali in to formo izpolnili, ker brez tega pač ni počitnic J.. Tudi za nazaj sem že kar doma izpolnil PRF za Slovenijo, ki sicer še ni obvezen, toda nikoli ne veš..par minut dela za računalnikom, in zadeva je bila urejena. Tudi nošenje maske povsod, kjer je to potrebno v Grčiji ne dela problemov nikomur od turistov iz celega sveta, doma pa gora upornikov z obtožbami o kratenju pravic moti javni red in pravice tistih, ki ukrepe spoštujejo….
V hladnem oktoberskem jutru, ko je bil potreben tudi razledenitveni postopek letala, smo se z brniškega letališča odpravili proti naši destinaciji in po dveh urah leta že pristali na Rodosu.
Organizacija transfera je bila brezhibna in po eni uri avtobusne vožnje z vmesnimi postanki in odlaganji turistov na njihovih destinacijah, smo se tudi mi znašli pred našim hotelom, ki je lociran pred vasjo Faliraki. Vas leži ob obali in je posejana s trgovinicami in lokalčki, ki v glavnem ponujajo eno in isto, včasih z majhno razliko v ceni.
Hotel je ravno prav oddaljen od vasi, da se izogneš stalni gneči, je pa dovolj blizu, da vas peš dosežeš v dobrih dvajsetih minutah. Prijeten kompleks zgradb in bazenov tvori celoto, locirano pred mivkasto plažo, ki je dostopna mimo dnevnega bara, in oddaljena ca.60 metrov od stavb. Seveda smo se prvi dan spustili v spoznavanje bližnje okolice in nakupili nekaj stvari, za katere se nam je zdelo vredno zapravljati denar.
Prvi dan spoznavanja okolice in drugi dan lenarjenja na plaži je kaj hitro minil. Spoznavanje otoka smo začeli tretji dan dopusta, ko smo se že prijetno odpočili in naužili jesenskega sonca, začinjenega z močnim vetrom…..
Izognili smo se organiziranim ogledom in raje najeli avto za dva dni. Na ta način si lahko sami krojimo naš čas in oglede, poleg tega pa je zadeva za štiri osebe tudi cenejša. Matevž je šofiral, jaz pa sem igral vlogo navigatorja :-)
Samostan Tsampika
Po vijugasti cesti smo se pripeljali do srednjeveškega samostana, ki je odprt za obiskovalce. Cerkvene ikone so popolnoma črne od dima sveč, ki jih tam prižigajo verniki za uslišanje njihovih prošenj svetnikom in Bogu. Kasneje smo šele opazili, da je bil naš cilj samostan Tsanbika, ki leži na drugi strani ceste in do katerega se povzpneš po 300 stopnicah. Ni se nam dalo vračati, en samostan je dovolj za en dan…..
Plaža Afantou
Iz magistralne ceste smo se spustili proti obali in na koncu poti prispeli do plaže Afantou, ki se v dolgi črti razteza ob obali. Lokalčki, posejani tik za vrstami senčnikov, nudijo prijetno zatočišče počitnikarjem, ki se radi usedejo v senco in se odžejajo z eno od ponujenih pijač. Po kratkem ogledu smo nadaljevali pot, kajti jutranji veter nam ni bil najbolj povšeči za namakanje v mikajoči vodi ob plaži. Moram reči, da nam je skoraj vse dni počitnikovanja edini moteči dejavnik predstavljal veter, ki prijetnih 24 stopinj hitro spremeni v neprijeten hlad, ki zahteva vetrovko ali jopico z dolgimi rokavi… čez dan je bilo običajno dovolj toplo, da smo se lahko na ležalnikih ob plaži predajali sončnim žarkom, proti večeru pa je kaj kmalu zahladilo in kaj hitro smo si morali natakniti mikico z dolgimi rokavi….
Archangelos
Nad mestom se dviga veličastna trdnjava, vendar smo se zaradi gneče in slabih oznak kaj kmalu znašli na izvozu na glavno cesto in nadaljevali pot proti Lindosu ter se nismo več vračali nazaj za iskanje poti do trdnjave na vrhu hriba.
Je majhna vasica, stisnjena v pečino ob zalivu, nad njo pa se vzpenja mogočna trdnjava z Akropolo. Hišice v vasi so pobarvane s snežno belo in res dajejo romantičen navdih kraju. Po vzpenjanju po ozkih vaških uličicah, posutih s prodajalnami spominkov in grških ročnih izdelkov, smo kmalu prišli pred vhod v Akropolo, kjer smo odšteli vstopnino 12 EUR po glavi. Glede na to, da je Akropola ena največjin antičnih znamenitosti na Rodosu, je bila višina vstopnine kar pričakovana. S kratkim sprehodom med ruševinami zgradb, kjer najdemo tudi bizantinsko cerkev Sv.Janeza, zgrajeno v 13. Stoletju na temeljih krščanske bazilike iz 6.stoletja smo si ogledali to znamenitost otoka. Še kratek postanek v eni od vaških kavarn, in že smo nadaljevali pot proti notranjosti otoka.
Namesto pričakovanega skalovja in kamenja, nas je večino poti po notranjem delu otoka spremljala bujna vegetacija. Borovi gozdovi, makija razraščena čez hribčke in zelenje vsepovsod so nas navdušili. Seveda so bill določeni predeli tudi skalnati in goli toda splošna slika notranjosti otoka je bila prijetnejša, kot smo pričakovali.
Grška vasica Eloisa premore nekaj zapuščenih italijanskih zgradb, ki pa propadajo, ogled pa je možen samo od zunaj..Kasneje, ko sem bral vodiča po otoku, sem spoznal, da je otok med obema vojnama pripadal Italiji in šele po drugi svetovni vojni bil spet priključen Grčiji. Zato so verjetno italijanske vasi, oziroma naselja prazni, saj so se Italijani takrat odselili.
7 springs
Na veliko oglaševana znamenitost se je izkazala za majhen studenček, ki si svojo pot utira čez skalne kaskade ob gostišču. Vsega skupaj ni niti za pol košarkarskega igrišča, zaradi suše pa je bilo aktivnih le nekaj izvirov.. Znamenitost pa seveda privlači turiste, ki jasno, marsikateri euro pustijo v gostišču.
Podali smo se tudi na peš prečenje tunela, skozi katerega teče studenec in se znašli na drugi strani hriba. Zanimivo, toda vse skupaj še daleč od znamenitosti za prospekte…..
Vzhodna stran otoka
Philerimos - Samostan in starodavni tempelj Atene in Zeusa
Po kratki vožnji iz hotela po cesti, ki prečka otok proti mestu Ialysos, smo se nekaj kilometrov pred tem mestom po odcepu in strmi cesti pripeljali do planote, na kateri stoji lep samostan, pred njim pa razvaline templja boginje Atene in Zeusa. Tempelj so v veliki meri podrli in uporabili material graditelji cerkvice in samostana.
Ialysos je bilo eno od treh velikih mest na Rodosu, njegov nastanek sega v obdobje 3 tisoč let pred Kristusom. Točna lokacija starega mesta ni znana, na hribu Philerimos pa so ostanki akropole.
Na istem hribu je bila v 5. In 6. stoletju zgrajena krščanska bazilika, v 14. stoletju pa obstoječa cerkev. Od samostana proti drugi strani planote se odvija tlakovan križev pot imenovan Golgota, ki je obdan s kamnitimi postajami in se po zadnji postaji končuje z velikim betonskim križem, ki bdi nad pokrajino pod seboj..Krasni razgledi na vse strani in zanimivo poslopje samostana in cerkvice so bili vredni 6 eur vstopnine po glavi.
Theologes temple of Apollo eretimmos
Za ogled teh razvalin smo morali zaviti iz glavne obalne ceste pri vasi Theologes. Izkopanine so ograjene, tako da smo si najdišče ogledaIi kar čez ograjo
Obalna cesta nas je nekaj kilometrov naprej od kraja Theologes pripeljala do Kamirosa in ostankov antičnega mesta istega imena. Sprehajanje med ostanki hiš, ulic, mestnega trga in ostalih izkopanin te res prevzame in ti ponudi razmišljanje o življenju starodavnih stanovalcev…
Kamiros je bilo najmanjše izmed treh starodavnih mest Rodosa, osnovano v času minojske kulture. Ostanki predstavljajo karakterističen primer helenistične kulture.
V nadaljevanju poti smo se ustavili tudi v značilni restavraciji ob morski obali in uživali v lepem razgledu
Kritinia castello
Večino gradov na otoku so zgradili vitezi Sv.Janeza in jih uporabljali za opazovalnice. Zato so le ti zgrajeni običajno na težko dostopnih skalnatih osamelcih visoko nad morjem, da so omogočali čimboljši pregled nad področjem. Tudi grad v Kritiniji je tak in nudi krasne razglede po okolici in morju.
Še en grad, oziroma njegove ostanke smo si ogledali in sicer smo pri vasici Monolithos zavili po vijugasti cesti do parkirišča pod gradom ter nato po kratkem vzponu prišli do ruševin. Kaj naj rečem, prekrasni razgledi so nas navdušili in zadovoljni smo se napotili nazaj proti hotelu. Vmes smo se ustavili v slikoviti vasici Siana, kjer smo se podprli z girosom in grško solato. Zelo okusno, porcije pa ogromne, tako, da nismo podelali vseh dobrot. Še vmesni postanek v eni od vinerij z ekspresno pokušino vin, ki smo jih nekaj nakupili tudi za domov, in že se je naše celodnevno potepanje končalo. Polni lepih vtisov smo se vrnili v naše zatočišče v Falirakiju.
Mesto Rodos
Za ogled smo si rezervirali četrtkovo popoldne, ko smo se po kosilu napokali v medkrajevni avtobus na bližnjem postajališču. Zaradi dobrih in poceni avtobusnih povezav smo se odločili za to vrsto prevoza, pa še komplikacijam z iskanjem parkirnega mesta za avto se s tem znebiš…..Veličastno obrambno obzidje, ki obdaja stari del mesta te res prevzame in da misliti na pomembnost naselbine, ki se skriva za zidovjem. Svoj pečat so otoku in posebej mestu dali vitezi reda Sv. Janeza, ki so si lastili otok v srednjem veku. Tako je tudi najznamenitejša zgradba znotraj obzidja palača velikega mojstra, ki je bil najvišja figura v hierarhiji reda. Druga znamenitost v starem mestu pa je Sulejmanova mošeja, ki je ostanek osmanske okupacije otoka.
Sprehod po ozkih uličicah starega mesta smo zaključili na Hipokratovem trgu, od koder smo se napotili v staro pristanišče, ki ga krasijo ostanki treh mlinov na veter in na koncu pomola velik stolp Sv. Nikolaja. Vstop v pristanišče Mandraki varujeta dva bakrena jelena, ki stojita na mestu, kjer je v pradavnini stal Colosos, velikanska skulptura, ki pa se je podrla ob velikem potresu leta 227 pred Kristusom.
S taksijem smo se prepeljali še do akropole z ostanki templja Pitijana in Apola ter nato na pečinah nad morjem občudovali sončni zahod, ko se je sončeva krogla počasi rdečila in se potopila v morje.
Tako, naših počitnic je skoraj konec, še en dan namakanja v morju in sončenja na plaži, potem pa naslednje jutro domov…..
Lep teden, še en grški otok osvojen, zdaj pa veselo v pričakovanje novih počitnic…. :-)